Avgust Pavel
Rojstvo	28. avgust 1886 ( {{padleft:1886|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:28|2|0}} ) [1] Cankova
Smrt	2. januar 1946 ( {{padleft:1946|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:2|2|0}} ) [2] [1] (59 let) Sombotel
Dr?avljanstvo	Mad?arska
Poklic	jezikoslovec , pesnik , literarni zgodovinar , pisatelj , etnolog , knji?evni prevajalec

Avgust Pavel , mad?arsko Pavel Agoston , slovenski pesnik , pisatelj , etnolog , jezikoslovec , literarni zgodovinar , u?itelj in muzeolog na Mad?arskem , * 28. avgust 1886 , Cankova ; † 2. januar 1946 , Sombotel .

?ivljenjepis [ uredi | uredi kodo ]

Avgust Pavel se je rodil v Prekmurju , na Cankovi, v takrat ?e ?elezni ?upaniji star?ema Ivanu Pavlu in Elizabeti Obal. Najprej je hodil na gimnazijo Mihalya Vorosmartyja v Mono?tru , potem pa na Premontrejsko gimnazijo v Sombotelu (Szombathely) . V Budimpe?ti je ?tudiral mad?ar??ino , latin??ino in slavistiko . ?e kot ?tudent je za?el pisati pesmi v prekmurskem nare?ju in mad?ar??ini ter prevajati in pisati znanstvene ?lanke. Leta 1913 je doktoriral , zatem je u?il v vasi Torda ( Erdeljsko ) in v mestu Dombovar . Njegov u?enec je bil Albert von Szent-Gyorgyi de Nagyrapolt , mad?arski znanstvenik, ki je leta 1937 dobil Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino za obrazlo?itev, kako telo meri krvni tlak in vsebnost kisika v krvi ter podatke prena?a v mo?gane. Od leta 1920 je ?ivel v Sombotelu. Tu je pou?eval na gimnaziji, isto?asno je uredil in vodil knji?nico muzeja, bil je tudi ravnatelj tega muzeja. Ustanovil in urejeval je domoznansko revijo Vasi Szemle (?elezni Obzornik/Revija) , pozneje Dunantuli Szemle (Prekdonavska Revija/Obzornik) .

Po njem je poimenovan edini slovenski muzej na Mad?arskem, etnolo?ki in lokalnozgodovinski Muzej Avgusta Pavla v Mono?tru.

Delo [ uredi | uredi kodo ]

Avgust Pavel je znan predvsem kot znanstvenik, in je poleg Jo?efa Ko?i?a najve?ji slovenski knji?evnik in znanstvenik na Mad?arskem . Napisal je knjigo o glasoslovju cankovskega nare?ja ( A vashidegkuti szloven nyelvjaras hangtana , Budapest 1909) in ve? etnolo?kih razprav. O odprtih ognji??ih v kuhinjah porabskih Slovencev je pisal v mad?ar??ini s porabskimi izrazi o notranj??ini hi?, za orodje in posodje. V razpravi o lovu na brinovke pri Porabcih opisuje pripravo za lov in njegov potek tudi v porabskem nare?ju. Avgust Pavel je napisal ve? razprav o Kralju Matja?u v slovenskem ljudskem izro?ilu in o kulturnih stikih med Slovenci in Mad?ari. Prevedel je ve? slovenskih pesmi in ?rtic v mad?ar??ino, med drugim Cankarjeve povesti in romane, kot sta Hlapec Jernej in njegova pravica in Na klancu .

Poleg znansvenoraziskovalnega dela je Avgust Pavel pisal tudi pesmi. Izdal je dve pesni?ki zbirki v mad?ar??ini. Pesmi je pisal tudi v prekmurskem nare?ju, in jih je objavil v Marijinem listu (1907), Kalendarju (1907) in Novinah (1915-1917). Pavlove slovenske pesmi spadajo med najbolj?o prekmursko nare?no liriko.

Viri [ uredi | uredi kodo ]

• Francek Muki? in Marija Kozar: Slovensko Porabje , Mohorjeva Dru?ba, Celje 1982.
• Jezikovni pogovori: Prekmurska slovnica Avgusta Pavla. Gosta: Marko Jesen?ek in Zinka Zorko. Povezava do oddaje: http://4d.rtvslo.si/#arhiv/jezikovni-pogovori/174266345
• dr. Avgust Pavel - prvi prekmurski znanstvenik, dokumentarni film ( TV Idea , 2010) (dostopen na youtube, 7.9.2017)

Glej tudi [ uredi | uredi kodo ]

Wikimedijina zbirka ponuja ve? predstavnostnega gradiva o temi: Avgust Pavel

• seznam slovenskih pisateljev in pesnikov na Mad?arskem
• seznam slovenskih etnologov
• seznam slovenskih pisateljev
• seznam slovenskih pesnikov
• seznam slovenskih zgodovinarjev

1. ↑ ^{1,0 1,1} data.bnf.fr: platforma za odprte podatke ? 2011.
   d:Track:Q193563 d:Track:Q19938912
2. ↑ http://mek.oszk.hu/00300/00355/html/ABC11587/11959.htm