한국   대만   중국   일본 
Aung San Su ?i - Wikipedija, prosta enciklopedija Pojdi na vsebino

Aung San Su ?i

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Aung San Su ?i
Portret
Doma?e ime ???????????????
Rojstvo 19. junij 1945 ( {{padleft:1945|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:19|2|0}} ) [1] [2] […] (78 let)
Jangon [4]
Bivali??e Jangon
Dr?avljanstvo   Mjanmar
Alma mater Univerza v Delhiju
St Hugh's College, Oxford
SOAS University of London (School of Oriental and African Studies)
Poklic politi?arka , pisateljica , borka za ?lovekove pravice
Poznan po Voditeljica Burmanskega zdru?enja za demokracijo
predsednica Nacionalne lige za demokracijo (od 18. novembra 2011)
Verska opredelitev
Teravadski budizem
Nagrade Rafto Prize (1990)
Nobelova nagrada za mir (1991)
Jawaharlal Nehru Award (1992)
Olof Palme Prize (2005)
Nagrada Saharov (1990)
International Simon Bolivar Prize (1992)
in druge
Podpis Podpis

Aung San Su ?i (burmansko ) Aung San Suu Kyi, mjanmarska politi?arka , prejemnica Nobelove nagrade za mir , * 19. junij 1945 . Je diplomat in avtor in je prva in ??sedanja dr?avna svetovalka ter vodja Nacionalne lige za demokracijo. Bila je tudi prva ?enska, ki je slu?ila kot minister za zunanje zadeve Mjanmara, minister v uradu predsednika, minister za elektri?no energijo in energetiko in minister za ?olstvo in predsednica kabineta Htin Kyawa in od leta 2012 do 2016 je bila ?lanica parlamenta Pyithu Hluttaw za okro?je Kawhmu.

Najmlaj?a h?i Aung Sana , o?eta naroda v sodobnem Mjanmaru in Khin Kyi, se je rodila v Rangoonu (dana?nji Jangon) v britanski Burmi. Po diplomi na Univerzi v Delhiju leta 1964 in na Univerzi v Oxfordu leta 1968 je tri leta delala v Zdru?enih narodih . Leta 1972 se je poro?ila z Michaelom Arisom in rodila dva otroka. Udejstvovala se je v uporu 8888 ( 8888 Uprising ) in postala generalna sekretarka Nacionalne lige za demokracijo (NLD), ki je bila na novo ustanovljena s pomo?jo ve? upokojenih voja?kih uradnikov, ki so kritizirali voja?ko hunto.

Na volitvah leta 1990 je NLD osvojil 81% sede?ev v parlamentu, rezultati pa so bili razveljavljeni, saj vojska ni hotela prevzeti oblasti, kar je povzro?ilo mednarodno nezadovoljstvo. Takrat je ?e bila zadr?ana v hi?nem priporu pred volitvami. V hi?nem priporu je od preteklih 21 pre?ivela 15 let in postala ena od najpomembnej?ih politi?nih zapornikov na svetu. Na prostost je bila izpu??ena 13. novembra 2010.

Njena stranka je bojkotirala volitve leta 2010, kar je pripomoglo k zmagi voja?ko podprte Unije za solidarnost in razvoj. Aung San Su ?i je postala ?lanica parlamenta Pyithu Hluttaw za okro?je Kawhmu, medtem ko je njena stranka na volitvah leta 2012 osvojila 43 od 45 prostih mest. Na volitvah leta 2015 je njena stranka zmagala, pri ?emer je dobila 86 % sede?ev v skup??ini Unije ? tudi ve? kot 67 odstotkov tistih, potrebnih za zagotovitev, da so njeni prednostni kandidati izvoljeni za predsednika in drugega namestnika predsednika. ?eprav je ni mogla postati predsednik zaradi dolo?be v ustavi ? njen pokojni mo? in otroci so tuji dr?avljani ? je prevzela novo ustvarjeno vlogo dr?avne svetnice, ki je vloga sorodna predsedniku vlade.

Aung San Su ?i je bila dobitnica Raftove nagrade in nagrade Saharova za svobodo misli leta 1990, leta 1991 pa je prejela Nobelovo nagrado za mir. Leta 1992 so ji podelili nagrado Jawaharlal Nehruja za mednarodno razumevanje indijske vlade. Aung San Su ?i je tretji otrok in edina h?i Aung San , za katerega pravijio da je o?e moderne Burme .

Obdobja hi?nega pripora [ uredi | uredi kodo ]

  • 20. julij 1989 ? Pridr?ana v hi?nem priporu v Rangunu, pod zakonom, ki omogo?a zadr?anje brez obsodbe in sojenja do obdobja treh let.
  • 10. julij 1995 ? Izpu??ena iz hi?nega pripora.
  • 23. september 2000 ? Pridr?ana v hi?nem priporu.
  • 6. maj 2002 ? Izpu??ena po 19 mesecih.
  • 30. maj 2003 ? Aretirana po Depayinskem masakru in odpeljana na skrito lokacijo v pripor za ve? kot 3 mesece, preden je bila prestavljena v hi?ni pripor. [5]
  • 25. maj 2007 ? Hi?ni pripor podalj?an za eno leto, kljub direktni prito?bi Zdru?enih narodov , generalnega sekretarja Kofija Annana , generalu Than Shweju . [6]
  • 24. oktober 2007 ? 12. let v hi?nem priporu, ljudje solidarno protestirajo za izpustitev v 12. evropskih mestih. [7]
  • 27. maj 2008 ? Hi?ni pripor podalj?an za eno leto, kar je protizakonito po mednarodnem pravu in mjanmarskem pravu. [8]
  • 11. avgust 2009 ? Hi?ni pripor podalj?an za 18. mesecev, zaradi "kr?itve" povzro?ene v maju 2009, zaradi prekora?itve ograje.
  • 13. november 2010 ? Izpustitev iz hi?nega pripora. [9]

Dela [ uredi | uredi kodo ]

Aung San Su ?i je objavila dve knjige esejev, Svoboda pred strahom ( Freedom from Fear , 1991) in Pisma iz Burme ( Letters from Burma , 1997).

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

  1. ↑ After Victory in Myanmar, Aung San Suu Kyi Quietly Shapes a Transition ? Manhattan , NYC : New York Times Company , A. G. Sulzberger , 2015. ? ISSN 0362-4331 ; 1553-8095 ; 1542-667X
  2. ↑ SNAC ? 2010.
  3. ↑ Discogs ? 2000.
  4. ↑ Aung San Suu Kyi - Facts ? Nobel Foundation .
  5. ↑ Ellen Nakashima (13. oktober 2003). ≫Burmska ?elezna teta≪ (v angle??ini). The Washington Post. Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 16. decembra 2012 . Pridobljeno 14. novembra 2011 .
  6. ↑ ≫Myanmar podalj?uje pridr?anje Suu Kyi≪ (v angle??ini). Bangkok Post. 27. maj 2006 . Pridobljeno 14. novembra 2010 .
  7. ↑ ≫Podporniki bele?ijo 12 let zadr?anja Aung San Suu Kyi≪ (v angle??ini). Burma Campaign UK. 24. oktober 2007. Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 11. marca 2008 . Pridobljeno 14. novembra 2010 .
  8. ↑ ≫Zdru?eni Narodi - Pripor Suu Kyi je 'nelegalen' ≪ (v angle??ini). Al Jazeera. 16. maj 2009 . Pridobljeno 14. novembra 2010 .
  9. ↑ ≫Burma je izpustila demokrati?no voditeljico Aung San Suu Kyi≪ . BBC News Online (v angle??ini). 13. november 2010 . Pridobljeno 14. novembra 2010 .

Literatura [ uredi | uredi kodo ]

  • Miller, J. E. (2001). Who's Who in Contemporary Women's Writing. Routledge.
  • Reid, R., Grosberg, M. (2005). Myanmar (Burma). Lonely Planet. ISBN 978-1-74059-695-4 .
  • Stewart, Whitney (1997). Aung San Suu Kyi: Fearless Voice of Burma. Twenty-First Century Books. ISBN 978-0-8225-4931-4 .

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

Wikimedijina zbirka ponuja ve? predstavnostnega gradiva o temi: Aung San Su ?i .


Pridobljeno iz ≫ https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Aung_San_Su_?i&oldid=5796802 ≪