Astrahanski kanat

Astrahanski kanat³
Xacitarxan¹ Xanlı?ı
Ха?итархан² Ханлыгы
Astrahanski kanat³ Xacitarxan¹ Xanlı?ı ; Ха?итархан² Ханлыгы
1466?1556
	Astrahanski kanat leta 1466-1556
Glavno mesto	Had?itarhan
Skupni jeziki	tur?ki ( tatarski , 4 nogajski )
Vlada	kanat
Astrahanski kan
? Prvi	Mahmud Bin Ku?uk
? Zadnji	Dervi? Gali
Zgodovina
? ustanovitev	1466
? ukinitev	1556
	+
Predhodnice	Naslednice
	Zlata horda
Rusko carsvo
Danes del	Rusija
	¹ Asterxan ; ² ?стерхан ; ³ Xacitarxan (Khajitarkhan) ; 4 Astrahansko nare?je

Astrahanski kanat ( mongolsko Хажитархан ханлыгы, tatarsko Xacitarxan xanlı?ı) je bila tur?ka dr?ava, ki je nastala po razpadu Zlate horde sredi 15. stoletja. Njeno ozemlje je obsegalo okolico delte Volge okrog sedanjega mesta Astrahan . Njeni kani so bili mo?ki potomci Tukaj Timurja, ^[1] trinajstega sina D?ingiskanovega sina D?o?ija .

Kanat je v 1460. letih ustanovil Mahmud Astrahanski. Njegova prestolnica je bilo mesto Had?itarhan, v ruskih kronikah znan kot Astrahan. Njegovo ozemlje je obsegalo dolino spodnje Volge in delto Volge, se pravi ve?ino sedanje Astrahanske oblasti , in stepe na desnem bregu Volge, ki zdaj spadajo v Kalmikijo . Na jugovzhodu je kanat mejil na Kaspijsko jezero , na zahodu pa na Krimski kanat .

Obdobje pred kanatom [ uredi | uredi kodo ]

Pred ustanovitvijo kanata so delto Volge od 6. stoletja naseljevala razli?na tur?ka plemena, med njimi tudi Hazari . Po invaziji Mongolov z vzhoda in delitvi njihovega imperija je ozemlje pri?lo pod oblast Zlate horde . Po razpadu Zlate horde v dr?avljanski vojni je Kasim I. okrog leta 1466 ustanovil Astrahanski kanat. Polo?aj ob izlivu Volge je kanatu omogo?al nadzor nad pomembnimi trgovskimi potmi in kopi?enje bogastva in zato privla?il bli?nje dr?ave in nomadska plemena. Krimski kan Mengli I. Geraj , ki je opusto?il prestolnico Velike horde Saraj Al D?adid , je naredil veliko ?kode tudi v Astrahanskem kanatu.

Prebivalstvo in dru?ba [ uredi | uredi kodo ]

Ve?ino prebivalstva v Astrahanskem kanatu so predstavljali Astrahanski Tatari in Nogajci . Tgovci so trgovali z Moskvo , Kazanom , Krimom , Centralno Azijo in Zakavkazjem .

Plemstvo je bilo razdeljeno v ?tiri fevdalne razrede. Na najvi?jem polo?aju je bil kan , kateremu so sledili sultani , begi in mirze . Drug del prebivalstva so bili qara xalıq ? navadni ljudje.

Vera [ uredi | uredi kodo ]

Dr?avna vera je bil islam . Po ruski osvojitvi kanata leta 1556 je islam v veliki meri zamenjalo rusko pravoslavno kr??anstvo . V regiji je trenutno dokaj velika muslimanska manj?ina.

Zgodovina [ uredi | uredi kodo ]

V 1530. letih je Astrahanski kanat sodeloval s Krimskim kanatom in Nogajsko hordo na pohodu proti Rusom . Kasneje se je spopadal s svojimi nekdanjimi tatarskimi zavezniki. Leta 1552 je car Ivan IV. Ruski , bolj znan kot Ivan Grozni, osvojil Kazan . Kamlu zatem je oblast v Astrahanu prevzelo prorusko usmerjeno plemstvo.

Ivan Grozni je v Astrahan poslal svojo vojsko in za vazalnega vladarja Astrahanskega kanata leta 1554 imenoval Dervi? kana . Prorusko astrahansko plemstvo in nogajski plemenski poglavarji so s pomo?jo ruske vojske zasedli Astrahan. Ko je krimska gro?nja Astrahanskemu kanatu minila, je posku?al Dervi? kan s pomo?jo Krimskega kanata izriniti Ruse. Ivan Grozni je proti njim poslal svoje strelce in kozake , ki so leta 1556 osvojili Astrahanski kanat in ga priklju?ili k Ruskemu carstvu. Prestolnico Had?itarhan so oblegali in po osvojitvi po?gali. Dervi? kan je pobegnil v azovski grad. Po padku kanata so Tatare napadli Kalmiki, ki so pregnali nogajske nomade.

Veliko Nogajcev je bilo preseljenih v Kazahstan in Dagestan . V Astrahanski oblasti ?e vedno ?ivi pribli?no 70.000 Astrahanskih Tatarov.

Sodobni Astrahan stoji pribli?no 12 km od nekdanje prestolnice Had?itarhan.