Arthur Schnitzler
,
avstrijski
pripovednik
in
dramatik
, *
15. maj
1862
,
Dunaj
,
Avstrija
, †
21. oktober
1931
,
Dunaj
.
Velja za enega pomembnej?ih predstavnikov dunajske
moderne
.
Artur Schnitzler se je rodil
judovskemu
o?etu Johannu Schnitzlerju, po poklicu
otolaringologu
(specialist za grlo, u?esa in nos) in materi Luisi, h?eri dunajskega zdravnika Philippa Markbreiterja na Praterstraße 16 na Dunaju.
Od
1871
do
1879
je obiskoval Akademsko gimnazijo in jo
8. julija
1879 zaklju?il kot zlati maturant. Nato se je vpisal na
Univerzo na Dunaju
, kjer je ?tudiral medicino in
30. maja
1885
dobil doktorski naslov iz splo?ne medicine.
Od 1885 do
1888
je slu?boval kot asistent in dodatni zdravnik v Splo?ni bolni?nici mesta Dunaj in nato tudi pri svojem o?etu na Oddelku za laringologijo dunajske poliklinike. Isto?asno se je za?enjal udejstvovati tudi kot pisatelj. Njegov prvi literarni prispevek je bila
Ljubezenska pesem balerine
(Liebeslied der Ballerine), ki jo je leta 1880 objavil v ?asopisu
Der freie Landbote
(Pode?elski kurir). Objavljal je tudi pesmi in pripovedke, v ?asopisih
Blaue Donau
,
Moderne Dichtung
,
Frankfurter Zeitung
in
Freie Buhne
. Napisal je tudi znanstveno razpravo
O oglu?elosti in njenem zdravljenju s hipnozo in sugestijo
(Uber funktionelle Aphorie und deren Behandlung durch hypnose und Suggestion) (1889). Med letoma
1886
in
1893
se je osredoto?al na izdajanje medicinske publicistike. Napisal je okoli 70 prispevkov, ve?inoma
recenzije
strokovnih knjig, med drugim tudi kot urednik revije
Internationaler Klinischer Rundschau
(Mednarodnega klini?nega zbornika), ki ga je ustanovil njegov o?e.
Po o?etovi smrti,
1893
, je zapustil kliniko in odprl svojo prakso sprva v centru Dunaja, nato se je preselil na obrobje. Posthumno, po o?etovi smrti, je leta
1895
iz?el njun
Klini?ni atlas laringologije
(Klinischer Atlas der Laryngologie). Od leta 1890 velja Schnitzler, skupaj s prijateljema
Hugom von Hofmannsthalom
in
Richardom Beer-Hofmannom
, za glavnega predstavnika
mladega Dunaja
(Junger Wien). Njihovo priljubljeno zbirali??e je bila kavarna Griensteidl. Schnitzler je rad obiskoval restavracijo Leidinger in bil dober prijatelj s
Sigmundom Freudom
. Je eden pomembnej?ih kritikov
Avstro-Ogrske monarhije
in njenega razvoja ob prelomu stoletja.
Vse od za?etka
20. stoletja
sodi Schnitzler med dramatike, katerih dela so najbolj igrana na nem?kih odrih. Po objavi
Poro?nika Gustla
(Leutnant Gustl), kjer se je obregnil ob kodeks avstrijske vojske, so mu
14. junija
1901
odvzeli oficirski ?in vi?jega zdravnika v rezervi.
Z za?etkom
prve svetovne vojne
se je zanimanje za njegova dela zmanj?alo. To je bila tudi posledica tega, da je bil eden izmed redkih avstrijskih intelektualcev, ki niso ?eleli sodelovati v vojni vihri. Leta
1921
, po upodobitvi
Rajanja
(Reigen), so proti njemu spro?ili proces, na katerem so ga zaradi tega dela obto?ili vznemirjanja javnosti. Po tem dogodku je prenehal z uprizarjanjem svojih del. Nato se je zaradi vedno ve?jih fizi?nih in psihi?nih te?av izoliral od javnosti. V jeseni svojega ?ivljenja je pisal predvsem
novele
, v katerih je s psiholo?kega vidika opisoval usode posameznikov na prelomu stoletja.
Spominska plo??a na hi?i kjer je bival
26. avgusta 1903 se je Schnitzler poro?il z 21-letno igralko Olgo Gussman, njun sin Heinrich je bil takrat star eno leto.
Leta 1910 je kupil od Hedwiga Bleibtreua hi?o v Sternwartestraße na Dunaju, v bli?ini katere so ?iveli tudi njegovi znanci, kot sta na primer Richard Beer-Hofmann in Felix Salten.
1921 se je lo?il in otroke, Heinricha in Lili, vzgajal sam. Sin je kasneje delal kot re?iser.
H?erin samomor leta 1928 ga je zelo pretresel. Umrl je 21. oktobra 1931 kot eden najvplivnej?ih nem?ko govore?ih avtorjev zgodnjega 20. stoletja, v starosti 69 let, zaradi mo?ganske krvavitve. Njegov grob je na dunajskem centralnem pokopali??u, v starem izraelskem delu, vrata ?tevilka 1, poleg grobov
Friedricha Torberga
,
Gerharda Bronnerja
in
Harryja Weberja
.
Schnitzler je pisal ve?inoma
drame
in
prozna dela
, v katerih usmerja bral?evo pozornost predvsem na psihi?ni proces svojih figur. So?asno z vpogledom v razmi?ljanje figure si lahko bralec ustvari sliko tedanje dru?be in kako je ta vplivala na zunanjo in notranjo podobo figur.
Schnitzlerjeva dela se ve?inoma odvijajo na Dunaju, ob prelomu stoletja. Veliko njegovih novel in dram ni le opis lokalnih zna?ilnosti. Njegove figure so tipi?ni predstavniki takratne dunajske dru?be: oficirji, zdravniki, umetniki, novinarji, igralci, gizdalini in ne nazadnje sladke deklice iz predmestja, ki so za Schnitzlerja postale razpoznavni znak, za njegove tekmece pa oznaka, s katero so ga ?eleli ozna?iti za vase zazrtega ?loveka.
Schnitzlerjev namen ni bila upodobitev bolezenskih du?evnih stanj, ampak predstavitev dogajanj v notranjosti obi?ajnih, povpre?nih oseb, z njihovimi vsakodnevnimi la?mi, s katerimi je pre?eta dru?ba in znotraj katere veljajo nenapisana pravila in predpisi. S kritiko seksualnih tabujev in kodeksov ?asti je ?elel izzvati predvsem ob?utljivej?e me??ane.
Kot Sigmund Freud v psihoanalizi, Schnitzler isto?asno omenja
tabuja
, kot sta seks in smrt, ki pestita moralo takratne dru?be. V nasprotju s Freudom, ki je zagovarjal nezavednost, Schnitzler bistvo ?loveka poka?e v pol zavednem, natan?neje v notranjem monologu svojih protagonistov.
Schnitzlerjeva dela pogosto obravnavajo teme, kot so nezvestoba, na primer v drami
Rajanje
(Reigen), skrivne afere in ?enskarje (dramski ciklus
Anatol
).
Ni naklju?je, da je ravno Schnitzler tisti, ki je z novelo
Poro?nik Gustl
(Leutnant Gustl) (1900), v nem?ko literaturo uvedel notranji
monolog
. S pomo?jo te perspektive mu je uspelo, da bralec dobi globlji in jasnej?i vpogled v notranje konflikte posameznih figur. Ta na?in pripovedovanja je uporabil tudi v noveli
Gospodi?na Else
(Fraulein Else).
V romanu
Pot v svobodo
(Der Weg ins Freie) in v delu
Profesor Bernhardi
(Professor Bernhardi) se posveti
antisemitizmu
, ki je bil v tistem ?asu na Dunaju zelo izrazit.
Isto?asno velja Schnitzler za najve?jega pisca dnevnikov v nem?ki literaturi. Od svojega sedemnajstega leta, do dva dneva pred smrtjo, je vse natan?no zapisoval v svoj dnevnik, ki je bil objavljen posthumno, leta 1981.
Schnitzlerjevo
Sanjsko novelo
(Die Traumnovelle) je
Stanley Kubrick
uporabil kot predlogo za film
?iroko zaprte o?i
(Eyes Wide Shut). Schnitzlerjevo delo pa je filmski medij poznal tudi ?e prej. Prva upodobitev na filmskem platnu je bila leta 1914
Ljubimkanje
(Liebelei), njegovih del pa so se lotila tudi zvene?a imena filmske industrije, tako je na primer
Max Ophuls
leta 1933 re?iral
Ljubimkanje
(Liebelei) in leta 1950
Rajanje
(Der Reigen).
Schnitzlerjeva zapu??ina
[
uredi
|
uredi kodo
]
Po njegovi smrti, 1931, je ve?ji del njegove zapu??ine ostal v hi?i na Dunaju, dostopen v znanstvene namene. Tik pred priklju?itvijo Avstrije, marca 1938, so material odpeljali v tujino. Shranjen je bil v univerzitetni knji?nici
Cambridge
. V za?etku ?estdesetih let se je nato ta zapu??ina na pobudo njegovega sina Heinricha Schnitzlerja posnela na 37 filmskih trakov, ki so bili izro?eni dvema raziskovalnima institucijama v
Ameriki
. Univerzi Californija v
Los Angelesu
(
UCLA
) in Mednarodnemu raziskovalnemu zdru?enju Arturja Schnitzlerja (IASRA) v
Birghamtonu
(
New York
), kot tudi Univerzi Alberta Ludvika v
Freiburgu
, kjer je danes arhiv Arturja Schnitzlerja.
- Poro?nik Gustl
, novela (Leutnant Gustl, 1900: sl. 1993)
- Gospodi?na Else
, novela (Fraulein Else, 1924; sl. 1993)
- Sanjska novela
(Traumnovelle, 1926; sl. 2008)
- Prostrana de?ela
, tragikomedija (Das weite Land, Tragikomodie, 1911; v Sloveniji uprizorjena 2006)
- Zeleni kakadu
, groteska v enem dejanju (Der grune Kakadu, Groteske, 1898; sl. 193?)
- ?iroko zaprte o?i
, film (Eyes Wide Shut 1999)
|
|---|
| Splo?no
| |
|---|
| Narodne knji?nice
| |
|---|
| In?tituti za umetnostno raziskovanje
| |
|---|
| Biografski slovarji
| |
|---|
| Znanstvene podatkovne baze
| |
|---|
| Drugo
| |
|---|
- ↑
1,0
1,1
Person Profile
// Internet Movie Database
? 1990.
- ↑
2,0
2,1
data.bnf.fr
: platforma za odprte podatke
? 2011.
- ↑
Encyclopædia Britannica
- ↑
4,0
4,1
4,2
Шницлер Артур //
Большая советская энциклопедия
: [в 30 т.]
? 3-е изд. ?
Moskva
:
Советская энциклопедия
, 1969.