Arno Allan Penzias

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Arno Allan Penzias
Portret
Rojstvo 26. april 1933 ( {{padleft:1933|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:26|2|0}} ) [1] [2] […]
Munchen [4]
Smrt 22. januar 2024 ( {{padleft:2024|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:22|2|0}} ) [5] [6] (90 let)
San Francisco [5] [6]
Dr?avljanstvo   Nem?ija
brezdomovinstvo
  ZDA
Poklic astronom , fizik

Arno Allan Penzias , nem?ko - ameri?ki fizik judovskega rodu, * 26. april 1933 , Munchen , Nem?ija , † 22. januar 2024 , San Francisco , ZDA .

Penzias je s sodelavcem Robertom Wilsonom leta 1978 prejel polovico Nobelove nagrade za fiziko ≫za odkritje kozmi?nega mikrovalovnega prasevanja ozadja .≪ Drugo polovico je prejel Peter Leonidovi? Kapica za odkritja na podro?ju fizike nizkih temperatur. [7] Penzias in Wilson sta delovala v Bellovih laboratorijih v New Jerseyju , pomembnemu sredi??u raziskav radijske astronomije . [8]

Zgodnje ?ivljenje [ uredi | uredi kodo ]

Rodil se je kot sin usnjarja Karla Penziasa in njegove ?ene Justine (roj. Eisenreich). [9] Njegovi stari star?i so v Munchen pri?li s Poljske in so bili vidni ?lani lokalne judovske skupnosti. Zaradi vzpona nacizma so Arna pri ?estih letih z bratom Guntherjem evakuirali v Zdru?eno kraljestvo v sklopu operacije Kindertransport . Kmalu po tistem so jima sledili star?i, nakar so skupaj emigrirali v ZDA in se leta 1940 naselili v Bronxu ( New York ). [10] [11] Leta 1946 je postal naturaliziran dr?avljan ZDA. [12]

Po tehni?ki srednji ?oli je vpisal ?tudij kemije na Mestnem kolid?u New Yorka , a se je med ?tudijem preusmeril v fiziko in diplomiral leta 1954. [11] Po diplomi je dve leti slu?il kot radarski ?astnik v signalnem korpusu Kopenske vojske , [10] od koder je od?el kot asistent v laboratorij za sevanje Univerze Columbia , kjer so se raziskovalci aktivno ukvarjali s fiziko mikrovalov . [12] Vpisal je podiplomski ?tudij na tej univerzi in leta 1956 magisrtriral, nato pa leta 1962 ?e doktoriral iz fizike pod mentorstvom Charlesa Townesa . [13]

Kariera [ uredi | uredi kodo ]

Penzias in Wilson pod 15-metrskim sprejemnikom v Holmdelu

Po doktoratu se je zaposlil v Bellovih laboratorijih v kraju Holmdel v New Jerseyju, kjer je z Wilsonom delal na razvoju zelo ob?utljivih kriogeni?nih sprejemnikov mikrovalov za radijsko astronomijo. Leta 1964 sta zgradila dotlej najob?utljivej?i sprejemnik, Holmdelski rog. Z njim sta zaznala nerazlo?ljiv radijski ?um . [14] Ta ?um je bil izotropi?en in mnogo ?ibkej?i od sevanja, ki ga oddaja Rimska cesta . Najprej sta mislila, da izvira iz New Yorka , a sta s poskusi ovrgla tega in druge vire kot mo?en vzrok. Penzias je zato stopil v stik z Robertom H. Dickejem , ki je posumil, da bi lahko ?lo za sevanje ozadja, ki so ga predvidele nekatere kozmolo?ke teorije tistega ?asa. Objavili so par ?lankov v Astrophysical Journal , kjer sta Penzias in Wilson opisala svoje meritve, Dicke pa je predstavil teorijo, da gre za kozmi?no mikrovalovno sevanje ozadja , ostanek prapoka . [15] Izkazalo se je, da je bila njihova teorija prelomen dokaz za prapok in potrditev napovedi Alpherja , Hermana ter Gamowa v 1940. in 1950. letih.

Penzias je med leti 1976 in 1979 deloval kot direktor laboratorija za radio pri Bell Labs, nato pa kot podpredsednik raziskovalnega programa (1981?1995) in vodja raziskav (1995?1998). [8] Leta 1998 se je upokojil. [16]

Zasebno ?ivljenje [ uredi | uredi kodo ]

V 1990. letih je ?ivel v okro?ju Highland Park v New Jerseyju. [17] Leta 1996 se je poro?il s poslovnico Sherry Levit. [11] Imel je sina Davida in dve h?erki, Mindy Penzias Dirks in Rabbi Shifra (Laurie) Weiss-Penzias, poleg njih pa ?e pastorka Carsona in pastorko Victorio. [18]

Umrl je 22. januarja 2024 zaradi komplikacij, povezanih z Alzheimerjevo boleznijo , v domu za starostnike v San Franciscu, star 90 let. [11]

Priznanja [ uredi | uredi kodo ]

Za svoje delo je prejel ve? strokovnih priznanj, med njimi sta najvidnej?a medalja Henryja Draperja , ki jo podeljuje ameri?ka Nacionalna akademija znanosti leta 1977, in Nobelova nagrada za fiziko leto kasneje. [19] [7] Obe si je delil z Wilsonom, Nobelovo nagrado pa ?e s Petrom Leonidovi?em Kapico, ?igar delo na podro?ju fizike nizkih temperatur ni bilo povezano z njunim. Izvoljen je bil za ?lana Ameri?ke akademije umetnosti in znanosti in Nacionalne akademije znanosti, oboje v letu 1975. [20] [21]

Po njem sta poimenovana trimetrski radioteleskop v observatoriju Regiomontanus-Sternwarte pri Nurnbergu [22] in nagrada dr. Arna A. Penziasa za prispevek k temeljnim raziskavam na podro?ju radia, ki jo od leta 2023 podeljuje ameri?ki radioklub. [23]

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

  1. ↑ SNAC ? 2010.
  2. ↑ Encyclopædia Britannica
  3. ↑ Brockhaus Enzyklopadie
  4. ↑ Kellermann K. I. Arno Allan Penzias (1933?2024): A visionary explorer of the Universe // Proc. Natl. Acad. Sci. U.S.A. ? [Washington, etc.] , USA : National Academy of Sciences [etc.] , 2024. ? Vol. 121, Iss. 19. ? ISSN 0027-8424 ; 1091-6490 ? doi:10.1073/PNAS.2405969121
  5. ↑ 5,0 5,1 Arno A. Penzias, 90, Dies; Nobel Physicist Confirmed Big Bang Theory ? 2024.
  6. ↑ 6,0 6,1 Hafner K. Arno A. Penzias, 90, Dies; Nobel Physicist Confirmed Big Bang Theory ? 2024. ? ISSN 0362-4331
  7. ↑ 7,0 7,1 ≫The Nobel Prize in Physics 1978≪ . Nobelprize.org . Nobelov sklad . Pridobljeno 4. februarja 2024 .
  8. ↑ 8,0 8,1 ≫Arno Penzias≪ . Britannica Online . Pridobljeno 4. februarja 2024 .
  9. ↑ McMurray, Emily J.; Kosek, Jane Kelly; Valade, Roger M. (1995). Notable twentieth-century scientists . Zv. 3, L?R. Detroit, MI: Gale Research. ISBN   978-0-81-039185-7 . OCLC   30781516 .
  10. ↑ 10,0 10,1 Neuman, Scott (24. januar 2024). ≫Arno Penzias, co-discoverer of the Big Bang's afterglow, dies at age 90≪ . NPR . Pridobljeno 24. januarja 2024 .
  11. ↑ 11,0 11,1 11,2 11,3 Hafner, Katie (22. januar 2024). ≫Arno A. Penzias, 90, Dies; Nobel Physicist Confirmed Big Bang Theory≪ . The New York Times . Pridobljeno 23. januarja 2024 .
  12. ↑ 12,0 12,1 Weil, Martin (23. januar 2024). ≫Nobel laureate Arno Penzias dies at 90; helped find traces of Big Bang≪ . The Washington Post . Pridobljeno 25. januarja 2024 .
  13. ↑ ≫Arno Allan Penzias≪ . IEEE Global History Network . IEEE. Arhivirano iz spleti??a dne 7. julija 2010 . Pridobljeno 10. avgusta 2011 .
  14. ↑ ≫Nobel-prize winning accidents≪ . Phys.org . Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 3. decembra 2013 . Pridobljeno 24. aprila 2012 .
  15. ↑ Lehrer, Jonah (21. december 2009). ≫The Neuroscience of Screwing up≪ . Wired . Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 29. decembra 2009 . Pridobljeno 21. decembra 2009 .
  16. ↑ Banks, Michael (23. januar 2024). ≫Arno Penzias: Nobel laureate who co-discovered 'echo of Big Bang' dies aged 90≪ . PhysicsWorld . Pridobljeno 4. februarja 2024 .
  17. ↑ Horner, Shirley (3. oktober 1993). ≫About Books≪ . The New York Times . Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 28. decembra 2007 . Pridobljeno 23. oktobra 2009 .
  18. ↑ Schlessinger B., Bernard S. and June H., Who's Who of Nobel Prize Winners, 1901?1990 , (Oryx Press, 1991) p. 203
  19. ↑ ≫Henry Draper Medal≪ . Nacionalna akademija znanosti. Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 26. januarja 2013 . Pridobljeno 24. februarja 2011 .
  20. ↑ ≫Book of Members, 1780?2010: Chapter P≪ (PDF) . Ameri?ka akademija umetnosti in znanosti. Arhivirano (PDF) iz spleti??a dne 15. maja 2011 . Pridobljeno 7. aprila 2011 .
  21. ↑ ≫Arno A. Penzias≪ . Nacionalna akademija znanosti. Arhivirano iz spleti??a dne 4. junija 2023 . Pridobljeno 23. julija 2023 .
  22. ↑ ≫Einweihung des Radioteleskops: Ein Nobelpreistrager steht Pate und der Ministerprasident gibt das Startsignal≪ . Astronomische Gesellschaft in der Metropolregion Nurnberg . Pridobljeno 24. januarja 2024 .
  23. ↑ ≫RCA Announces 2023 Award and Fellow Recipients≪ (v angle??ini) . Pridobljeno 12. marca 2024 .
Pridobljeno iz ≫ https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Arno_Allan_Penzias&oldid=6185619 ≪