한국   대만   중국   일본 
Armilarna sfera - Wikipedija, prosta enciklopedija Pojdi na vsebino

Armilarna sfera

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Armilarna sfera
Slika sve?enika-astronoma z armilarno sfero v kitajski tradiciji iz leta 1675, Britanski muzej , Oddelek za japonske anti?ne umetnine, London

Armilarna sfera (tudi sferi?ni astrolab , armila ali armil ) je model nebesne krogle . Predstavlja zgodnjo astronomsko merilno pripravo za merjenje nebesnih koordinat in leg nebesnih teles .

Razvoj armilarne sfere [ uredi | uredi kodo ]

Anti?na Gr?ija in Kitajska [ uredi | uredi kodo ]

Najstarej?o znano armilarno sfero je okoli leta 255 pr. n. ?t. izumil Eratosten . Tudi na Kitajskem so v ?asu zahodne dinastije Han v 1. stoletju pr. n. ?t. izumili podobno pripravo. ?ang Heng je izdelal vrte?i nebesni globus , ki ga je gnal s pomo?jo hidravlike . Njegov izum je kasneje leta 723 izbolj?al I Sin . Ime priprave izhaja iz latinske besede armilla ( krog , zapestnica ), saj je njeno ogrodje narejeno iz kovinskih obro?ev, ki povezujejo pola in predstavljajo ekvator , ekliptiko , poldnevnike in paralele . Kitajci so pripravo imenovali hun ji ali priprava nebesne krogle . Po navadi je v sredi??u krogla, ki predstavlja Zemljo , oziroma kasneje Sonce . Pred iznajdbo daljnogleda v 17. stoletju je bila armilarna sfera glavni astronomski in?trument za dolo?evanje nebesnih koordinat in leg nebesnih teles.

Najpreprostej?a armilarna sfera je sestavljena iz obro?a, ki je pritrjen v ravnino ekvatorja. To je tudi ena najstarej?ih oblik armile. Izpopolnjena je imela drugi obro?, pritrjen v poldnevni?ko ravnino. Prva je bila ekvinokcijska, druga pa solsticijska armila. Za prikaz navidezne lege Sonca so slu?ile sence v kombinaciji s kotnimi razdelbami. Ko so zdru?ili ve? obro?ev, ki so predstavljali nebesne velike kroge , je nastala armilarna sfera.

Eratosten je verjetno uporabljal solsticijsko armilo za merjenje nagnjenosti ekliptike. Hiparh je verjetno uporabljal armilarno sfero s ?tirimi obro?i. Ptolemaj je opisal njegovo pripravo v Almagestu (5i). Sestavljal ga je razdeljeni obro?, znotraj katerega je lahko drsel drug obro?, ki je nosil dve nasproti le?e?i cevi, pripravo pa je dr?ala v navpi?ni smeri svin?nica .

Armilarno sfero so kot u?ni pripomo?ek v anti?ni Gr?iji uporabljali ?e v 3. stoletju pr. n. ?t.