Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Aragac
(
armensko
??????, v?asih tudi
Aragatz
) je s 4090
metri
najvi?ja
gora
Republike Armenije
. Gora le?i v
provinci
Aragacotn
(kar pomeni
vzno?je Aragaca
), pribli?no 40
km
severozahodno od
Erevana
. Najvi?ji vrh se nahaja na 40° 33′ severne
zemljepisne ?irine
in 44° 7′ vzhodne
zemljepisne dol?ine
.
Gora je ugasel
stratovulkan
, ki je nastal v
holocenu
. Ima ?tiri vrhove, ki tvorijo obro? okoli
ognjeni?kega
kraterja
. Najvi?ji je severni vrh s 4090 m, po vi?ini mu sledijo zahodni (4080 m), vzhodni (3916 m) in ju?ni vrh (3879 m).
Na ju?nem pobo?ju gore pribli?no na vi?ini 2000 m se nahaja
trdnjava
Amberd
, ki je dana?njo podobo dobila v 12. stoletju. Na vi?ini pribli?no 3190 m, ob umetnem jezeru Kari, so leta 1943 postavili postajo za preu?evanje vesoljskih sevanj. Ju?no in nekoliko ni?e (na vi?ini 1405 m) od nje so leta 1946 postavili
astrofizikalni
observatorij
Bjurakan
in ga leta 1998 poimenovali po ustanovitelju
Viktorju Amazaspovi?u Ambarcumjanu
. V 1980. letih je bil v bli?ini, na vi?ini 1711 m, zgrajen tudi
Radijsko-opti?ni observatorij Orgov
, eden najve?jih tovrstnih objektov na svetu.
Kljub temu, da gre za najvi?jo goro, pa Aragac pri
Armencih
nima tak?nega simbolnega pomena kot dobrih 1000 m vi?ji
Ararat
, ki danes le?i v
Tur?iji
.