한국   대만   중국   일본 
Apolodor iz Damaska - Wikipedija, prosta enciklopedija Pojdi na vsebino

Apolodor iz Damaska

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Apolodor iz Damaska
Portret
Apolodor iz Damaska, poprsje 130/140 n. ?t. v Gliptoteki v Munchnu
Rojstvo 1. stoletje
Damask , Sirija (rimska provinca) , Rimsko cesarstvo
Smrt 120
Rim [1]
Dr?avljanstvo anti?ni Rim
Poklic arhitekt , pisatelj , in?enir , urbanist
Poznan po Arhitektura
Pomembnej?a dela Bazilika Ulpia, Trajanov forum , Trajanov most , Trajanov steber
Gibanje rimska arhitektura
Meceni Trajan

Apolodor iz Damaska (starogr?ko ?πολλ?δωρο? ? Δαμασκην?? ) [2] je bil nabatejski arhitekt in in?enir iz Damaska v rimski Siriji , ki je deloval v 2. stoletju. [3] [4] [5] Kot in?enir je avtor ve? tehni?nih razprav, njegova velika arhitekturna produkcija pa mu je v njegovem ?asu pridobila izjemno priljubljenost. [6] Je eden redkih arhitektov, ?igar ime je pre?ivelo iz antike, in je zaslu?en za uvedbo ve? vzhodnja?kih novosti v rimski cesarski slog, kot je na primer, da je kupola postala standard.

Zgodnje ?ivljenje [ uredi | uredi kodo ]

Apolodor se je rodil v Damasku v Siriji v ?asu, ko so mu vladali Nabatejci ali ko so imeli v njem precej?njo prisotnost, okoli 50 ali pozneje med 60 in 70 n. ?t. [7] Apolodor naj bi bil tudi sam nabatejskega etni?nega porekla, [8] Damask pa je bil med njegovo odraslostjo del Rimskega cesarstva. O njegovem zgodnjem ?ivljenju je malo znanega, vendar je svojo kariero za?el kot voja?ki in?enir, [9] preden se je sre?al z bodo?im cesarjem Trajanom v Damasku. Ta ga je poklical v Rim leta 91 na?ega ?tetja, po svojem dvajsetem rojstnem dnevu in ga pozneje spremljal med drugo da?ansko vojno leta 105 n. ?t. [10]

Delo [ uredi | uredi kodo ]

Apolodor je bil Trajanov priljubljeni arhitekt in in?enir. Zasnoval in nadzoroval je gradnjo Foruma , tr?nic in templja ter Trajanovega stebra (prvi tovrstni spomenik) in Domicijanovega stadiona v mestu Rim . Zunaj prestolnice je Apolodor v zgradil mostove ?ez Tajo (?panija), ?ez Donavo in ter zasnoval Trajanov slavolok v Beneventu in Anconi. Je avtor knjige Siege Engines ( Πολιορκητικ? ), posve?ene neimenovanemu cesarju, verjetno Trajanu.

Monumentalni Trajanov most. Sam Apolodor stoji v ospredju za ?rtvovanim cesarjem. [11]

Ilustracije v rokopisih [ uredi | uredi kodo ]

  • Apolodor iz Damaske, Poliorketika 148: želva Chelone (Oblegalna naprava), premična zaščitna streha kot oblegovalna naprava, v rokopisu Paris, Bibliothèque Nationale de France, Graec. 2442, fol. 81v (11./12. stoletje)
    Apolodor iz Damaske, Poliorketika 148: ?elva Chelone (Oblegalna naprava), premi?na za??itna streha kot oblegovalna naprava, v rokopisu Paris, Bibliotheque Nationale de France, Graec. 2442, fol. 81v (11./12. stoletje)
  • Apolodor iz Damaska, Poliorketika 170: oblegalni stolp z dvižnim mostom. Pariz, Bibliotheque Nationale, Graec. 2442, fol. 97v (11./12. stoletje)
    Apolodor iz Damaska, Poliorketika 170: oblegalni stolp z dvi?nim mostom. Pariz, Bibliotheque Nationale, Graec. 2442, fol. 97v (11./12. stoletje)

Slog [ uredi | uredi kodo ]

Fiorella Festa Farina, direktorica italijanskega in?tituta za kulturo v Damasku, je opisala Apolodorjevo tehni?no mo?, kot da izvira iz njegovih kulturnih korenin in arhitekturne tradicije Sirije, zahvaljujo? njegovemu obvladovanju ≫nabatejske kulture, filtrirane skozi gr?ke na?ine mi?ljenja≪. [12] Znan je bil po svojih prakti?nih in robustnih dizajnih. Verjetno so zaradi njegovega vpliva kupole postale standardni element v rimski arhitekturi . [13]

Smrt [ uredi | uredi kodo ]

Kasij Dion poro?a, da je Apolodor u?alil Hadrijana s tem, da je zavrnil in zasmehoval cesarjeve napade v arhitekturo, ki so privedli do njegovega izgnanstva in smrti (?eprav so se pojavili dvomi o resni?nosti Dionove trditve). [14]

V literaturi [ uredi | uredi kodo ]

Apolodor iz Damaska igra pomembno vlogo v kasnej?em delu zgodovinskega romana Empire Stevena Saylorja. (Izmi?ljeni) protagonist Marcus Pinarius, nadarjen mlad kipar in arhitekt, postane Apolodorov varovanec, ga spremlja med vojno v Dakiji in na razli?nih gradbenih projektih v Rimu, kasneje pa se poro?i z Apolodorjevo h?erjo. Po Apolodorjevem izgnanstvu Pinarius prevzame njegovo mesto kot najljub?i Hadrijanov arhitekt. ?eprav je vse to izmi?ljeno, knjiga sledi znanim dejstvom iz Apolodorjevega ?ivljenja (in sprejema poro?ilo o njegovi smrti od Hadrijanove roke).

Glavna dela [ uredi | uredi kodo ]

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

  1. ↑ Union List of Artist Names ? 2010.
  2. ↑ ≫ΛακουσΚο?ρτιο? ? Προκ?πιου Καισαρ?ω? Περ? Κτισμ?των≪ . penelope.uchicago.edu .
  3. ↑ George Sarton (1936), "The Unity and Diversity of the Mediterranean World", Osiris . 2 : 406-463 [430]
  4. ↑ Giuliana Calcani, Maamoun Abdulkarim (2003), Apollodorus of Damascus and Trajan's Column: From Tradition to Project , L'Erma di Bretschneider, str. 11, ISBN   88-8265-233-5 , ...focusing on the brilliant architect Apollodorus of Damascus. This famous Syrian personage represents...
  5. ↑ Hong-Sen Yan, Marco Ceccarelli (2009), International Symposium on History of Machines and Mechanisms: Proceedings of HMM 2008 , Springer Science+Business Media, str. 86, ISBN   978-1-4020-9484-2 , He had Syrian origins coming from Damascus
  6. ↑ ≫Apollodorus of Damascus≪ . Oxford Reference .
  7. ↑ Abdulkarim 2003 , str. 35.
  8. ↑ Landart, Paula (22. januar 2015). Finding Ancient Rome: Walks in the city (v angle??ini). Paula Landart.
  9. ↑ Greek and Roman Military Writers, Routledge, 2004
  10. ↑ Engineers: From the Great Pyramids to Spacecraft, Dorling Kindersley Limited, 2017
  11. ↑ Giuliana Calcani, Maamoun Abdulkarim (2003), Apollodorus of Damascus and Trajan's Column: From Tradition to Project , L'Erma di Bretschneider, str. 55, ISBN   88-8265-233-5
  12. ↑ Apollodorus of Damascus And Trajan's Column, Maamoun Abdulkarim, L'Erma di Bretschneider, 2003, p. 9
  13. ↑ Adam, Jean-Pierre (1994). Roman Building: Materials and Techniques . Routledge. str. 189.
  14. ↑ R. T. Ridley (1989), "The Fate of an Architect, Apollodoros of Damascus", Athenaeum . 67 : 551-65.

Reference [ uredi | uredi kodo ]

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

Wikimedijina zbirka ponuja ve? predstavnostnega gradiva o temi: Apolodor iz Damaska .
  • Poliorcetique des Grecs, par C. Wescher , Paris, Imprimerie Imperiale, 1867, pagg. 135-193 .
Pridobljeno iz ≫ https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Apolodor_iz_Damaska&oldid=5956887 ≪