Anton Strle
Rojstvo	21. januar 1915 ( {{padleft:1915|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:21|2|0}} ) Osredek
Smrt	20. oktober 2003 ( {{padleft:2003|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:20|2|0}} ) (88 let) Ljubljana
Dr?avljanstvo	Slovenija   SFRJ   Kraljevina Jugoslavija   Avstro-Ogrska
Poklic	pisec , prevajalec , profesor , teolog , duhovnik
Teolo?ko delo
Glavna zanimanja	dogmati?na teologija

Anton Strle , slovenski rimskokatoli?ki duhovnik , teolog , prevajalec ter kandidat za svetnika , * 21. januar 1915 , Osredek , † 20. oktober 2003 , Ljubljana .

?ivljenjepis [ uredi | uredi kodo ]

Mladost in nova ma?a [ uredi | uredi kodo ]

Anton Strle se je rodil 21. januarja 1915 v naselju Osredek, ?upnija Sveti Vid nad Cerknico . V duhovnika ga je posvetil ljubljanski ?kof Gregorij Ro?man leta 1941. Za svoje novoma?no geslo si je izbral besedi iz znane pesmi ≫Povsod Boga≪. Leta 1944 je promoviral na univerzi v Ljubljani z disertacijo ≫Naravno hrepenenje po nadnaravnem smotru po nauku sv. Toma?a Akvinskega≪.

Povojna leta po zaporih in na ?upniji [ uredi | uredi kodo ]

Na koncu vojne se je skupaj z ve? stotiso?i begunci raznih narodnosti umaknil na Koro?ko pred partizani. Ko so ga vrnili, je bil najprej katehet v Novem mestu . Toda ni dolgo deloval: kmalu so ga zaprli. Vsega skupaj je z mnogimi drugimi duhovniki tudi Anton Strle ve? kakor pet let pre?ivel v zaporu in na prisilnem delu. Kar trikrat je bil zaprt. Najprej je bil v je?i za tri mesece leta 1945, ko je bil vrnjen s Koro?ke. Drugi? od 1947 do 1952 v Ljubljani, Novem mestu, Mariboru in Medvodah. Vzrok: napisal je knjigo ≫ Lojze Grozde , mladec Kristusa Kralja≪ (Ljubljana 1944). Tretji? je bil kot planinski ?upnik 1957 ponovno obsojen na 6 mesecev, a pomilo??en na 2 meseca v Ljubljani. Njegovi sotrpini pri?ujejo, da je Strle tudi ta ?as skrbno uporabljal za molitev in ?tudij.

Predavatelj na Teolo?ki fakulteti v Ljubljani [ uredi | uredi kodo ]

Trideset let, od 1956 do 1985, je predaval dogmatiko . Delno je predaval tudi teolo?ko antropologijo in tudi patrologijo na Teolo?ki fakulteti v Ljubljani . Svoji zadnji ve?ji knjigi je dal pomenljiv naslov ≫Teologi za prihodnost≪. Ob njegovi 75-letnici je nad?kof Alojzij ?u?tar zapisal: ≫Ne samo ljudje, u?enci in sobratje prof. dr. Antona Strleta, in toliko drugih, ki so bili dele?ni njegovega duhovnega bogastva, njegove sr?ne dobrote in njegove pomo?i iz vere, upanja in ljubezni, ampak tudi njegove knjige in njegovi spisi bodo ?e dolgo govorili o ?loveku, duhovniku, znanstveniku in pisatelju.≪  ^[1] ?eprav je imel zadosti dela na teolo?ki fakulteti, je ves ta ?as dejavno sodeloval pri pastoralnem delu, najve? v ur?ulinski cerkvi Svete Trojice v Ljubljani.

Druge slu?be in odlikovanja [ uredi | uredi kodo ]

Mnogo let je bil ?lan doktrinalne komisije pri Jugoslovanski ?kofovski konferenci in ?lan Mednarodne teolo?ke komisije pri Svetem sede?u v Vatikanu . ?eprav je v svoji poni?nosti na?elno odklanjal vse ?astne naslove, ga je leta 1977 pape? Pavel VI. vendarle imenoval za svojega hi?nega prelata .

Postopek za beatifikacijo [ uredi | uredi kodo ]

Marca 2014 je stekel ?kofijski postopek za njegovo razglasitev za bla?enega , ki se je kon?al 21. januarja 2021. ^[2] Celotno dokumentacijo so zape?atili ter jo poslali na Kongregacijo za zadeve svetnikov v Rimu. Postopek je vodil postulator p. dr. Andrej Pir? FSO.

Dela [ uredi | uredi kodo ]

Kot mentor je Strle spremljal 100 diplomantov, 13 kandidatov za magisterij in 13 kandidatov za doktorat. ^[3] S skrajno osebno skromnostjo in neutrudnim delom je ustvaril skoraj nepregledno teolo?ko delo. Seznam njegovih pisnih del je izredno obse?en. Razdeljen je v naslednje enote:

Knjige (45) in skripte [ uredi | uredi kodo ]

?ele leta 1977 je v tisku iz?la njegova preljuba knjiga Skrivnost Boga . Zaradi ≫zamazanega tiska≪ v knjigi, posve?eni troedinemu Bogu, je bil Strle kar nekako prizadet, zato si je vedno ?elel dostojen ponatis. V ?asu njegove upokojitve so pri Dru?ini iz?le ?tiri zajetne knjige Strletovih Izbranih spisov :

1. Vem, komu sem veroval: Vera in razodetje (Ljubljana 1988)
2. ?ivo upanje: Velikono?na skrivnost (Ljubljana 1990)
3. Bo?ja slava - ?ivi ?lovek (Ljubljana 1992)
4. Teologi za prihodnost (Ljubljana 1998)

Spremno besedo k 1., 2. in 4. zvezku je napisal nad?kof Alojzij ?u?tar , k 3. zvezku pa tedanji kardinal Joseph Ratzinger . To gotovo ostaja trajen dokument. Vse ?tiri zvezke je v dogovoru z avtorjem uredil teolog Anton ?trukelj . Po njegovem mnenju spada med teologe za prihodnost na prvem mestu sam pisatelj Anton Strle. Te ?tiri knjige je avtor vnaprej pla?al in jih nato podaril skriptarni. V tisku so iz?li - kot posamezni zvezki - tudi Koncilski odloki 2. vatikanskega vesoljnega cerkvenega zbora .

Glede skript je dobro znano vsem duhovnikom, ki so pri njem ?tudirali, da jih je kot bogoslovce Strle domala vsako leto zasipal z izdajo svojih novih skript za razna podro?ja dogmati?ne teologije. Pogosto je v enem samem letu izdal tudi pet ali ?est svojih skript (recimo 1968 in 1971). Bogoslovci so jih razmno?evali, zlagali in vezali. Avtor je civilni tipkarici vestno pla?al njeno delo, nato pa je svoj izdelek podaril skriptarni in vsem ?tudentom.

• Zakramenti (veliko izdaj)
• Kristologija in soteriologija (veliko izdaj in ve? delov; prenovljena in dopolnjena izdaja))
• Mariologija
• Zakrament sv. Zakona
• Osnovne resnice o Kristusu in Mariji
• Uvod v metodiko znanstvenega dela (ve? izdaj)
• Kristusova milost I in II
• Delovanje Svetega Duha po zakramentih
• O skrivnosti Boga
• Teolo?ka antropologija I in II (ve? izdaj)
• O veri, upanju in ljubezni
• Patrologija (Zahodni o?etje)
• Odpustki
• Skrivnost Boga
• Vera Cerkve
• Eshatologija (Smrt in ve?no ?ivljenje)
• V tretje tiso?letje z Marijo
• Kr??anska eksistenca.

Razprave (75) [ uredi | uredi kodo ]

Pri razpravah gre za vrhunske znanstvene dose?ke, ki so ve?inoma objavljeni v Bogoslovnem vestniku in presegajo obi?ajno dol?ino drugih razprav. Pregledi so zrcalo ?asa in dogajanj na teolo?kem podro?ju doma in na tujem. Strle je redno in budno spremljal vse dogodke in vse publikacije v ?ivljenju teologije in Cerkve. Kdor bo poslej uporabljal revije, knjige in leksikone v knji?nici Teolo?ke fakultete (da o njegovih lastnih knjigah sploh ne govorimo), bo ob robu ?lankov in na koncu knjig na?el z o?iljenim svin?nikom zapisane zaznamke in navedbe strani. To je zanesljivo njegova pisava. Nekaj tega mu je uspelo objaviti. Veliko njegovih skrbnih zapiskov, prevodov, povzetkov, konceptov in komentarjev je ostalo v rokopisu.

Raziskave (65) in ?lanki (110) [ uredi | uredi kodo ]

Poleg obi?ajnih ?lankov je v tej skupini navedeno kar 50 mojstrskih predstavitev vseh Gospodovih in Marijinih praznikov v cerkvenem letu , objavljenih v dveh izdajah monumentalne knjige v ?tirih oziroma petih zvezkih Leto svetnikov . Tukaj je po soglasnem prepri?anju slovenskih bralcev strnjen Strletov genij. V teh ≫50 ?lankih≪ je ves Strle: znanstvenik in svetnik .

Recenzije (70) [ uredi | uredi kodo ]

K tej skupini njegovega delovanja moramo dostaviti neizmerno ?tevilo zahtevnih teolo?kih spisov, ki jih je Strle lektoriral z izjemno natan?nostjo. Cela vrsta cerkvenih dokumentov, razprav in duhovnih spisov. Kot ?kofijski cenzor je lektoriral ?tevilne knjige in revije, posebej pa lahko izpostavimo Katekizem Katoli?ke cerkve in mednarodno katoli?ko revijo Communio .

Prevodi (36) [ uredi | uredi kodo ]

Pomemben prispevek za teologijo v na?em jezikovnem prostoru je tudi njegov izbor in prevod iz Denzinger-Schonmetzerja s temeljitimi uvodi. Delo nosi naslov ≫Vera Cerkve≪ ( Denzingerjev Enchiridion Symbolorum et Definitionum). Drugo, prav tako nepogre?ljivo delo je njegov prenovljeni in izpopolnjeni prevod vseh dokumentov Drugega vatikanskega koncila s pripadajo?imi strokovnimi uvodi in kazali. Tudi sicer si je Strle z vsemi mo?mi prizadeval, da bi bil pristen razlagalec koncila. Zavzemal se je za resni?no prenovo kr??anskega ?ivljenja v duhu koncila.

Spremne besede (33) [ uredi | uredi kodo ]

Ocene in predstavitve teolo?kih in duhovnih del iz tujih jezikov ter zlasti ?tevilni Strletovi prevodi cerkvenih dokumentov in drugih pomembnih spisov nam postavijo pred o?i veli?ino avtorja. Z eno besedo: bil je cerkveni ?lovek, anima ecclesiastica. Temu cilju so bile posve?ene ?tevilne ?tudije, komentarji, ?lanki in predavanja. Dodati je treba ?tevilne uvode, spremne besede in kazala, ki jih je Strle z izjemno natan?nostjo sestavil s preprostimi listki, tako reko? ≫pe?≪, ko ?e ni bilo ra?unalnikov.

O njem [ uredi | uredi kodo ]

• Anton ?trukelj : Povsod Boga: Bo?ji slu?abnik Anton Strle (biografija), 2023.

Glej tudi [ uredi | uredi kodo ]

• Seznam slovenskih svetnikov
• Seznam slovenskih Bo?jih slu?abnikov

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

• Duhovna dru?ina Delo o Strletu Arhivirano 2011-07-25 na Wayback Machine ., Daswerk-fso.org
• Profesor Anton Strle, Vrtnicam na pot , Sticna.com