| Angela Davis
|
|---|
 |
| Rojstvo
| 26. januar
1944
(
{{padleft:1944|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:26|2|0}}
)
[1]
(80 let)
Birmingham
,
Alabama
,
ZDA
|
|---|
| Dr?avljanstvo
| 
ZDA
|
|---|
| Poklic
| pisateljica
,
borka za ?lovekove pravice
,
filozofinja
,
avtobiografinja
,
univerzitetna profesorica
,
politi?arka
,
aktivistka za pravice ?ensk
,
politi?na zapornica
,
feministka
,
profesorica
|
|---|
Angela Yvonne Davis
,
ameri?ka
politi?na aktivistka,
filozofinja
,
pisateljica
,
u?iteljica
in
profesorica
, *
26. januar
1944
,
Birmingham
,
Alabama
,
ZDA
.
Angela Davis je profesorica na kalifornijski univerzi Santa Cruz. Je feministka in marksistka in je bila dolgoletna ?lanica Komunisti?ne partije ZDA (Communist Party USA - CPUSA) ter je ustanovna ?lanica dopisnih odborov za demokracijo in socializem (Committees of Correspondence for Democracy and Socialism - CCDS). Je avtorica ve? kot desetih knjig o socialnih razredih, spolu, rasi in zaporni?kem sistemu ZDA.
Angela Davis se je rodila 26. januarja 1944 v Birminghamu v Alabami Franku Davisu in Sallye Davis. Njen o?e B. Frank Davis je bil lastnik bencinske ?rpalke, njena mati Sallye E. Davis pa je bila u?iteljica v osnovni ?oli. Ima dva brata, Bena in Reginalda, ter sestro Fanio. Njena dru?ina je ?ivela v soseski "Dynamite Hill", ki so jo v petdesetih letih prej?njega stoletja zaznamovali bombni napadi na hi?e, s katerimi so posku?ali ustrahovati in pregnati ?rnce srednjega razreda, ki so se tja preselili.
Kon?ala je srednjo ?olo Parker v Birminghamu v Alabami, nato pa je ?tudirala franco??ino na univerzi Brandeis in filozofijo na Univerzi v Frankfurtu v Zahodni Nem?iji. Ko se je Angela u?ila pri filozofu Herbertu Marcuseju, ugledni osebnosti frankfurtske ?ole, se je za?ela vse bolj ukvarjati s skrajno levo politiko. Po vrnitvi v ZDA je ?tudirala na kalifornijski univerzi v San Diegu, nato pa se je preselila v Vzhodno Nem?ijo, kjer je doktorirala na Univerzi Humboldt v Berlinu.
Angela Davis se je pridru?ila komunisti?ni stranki in se tedaj vklju?ila v radikalno ?rno politiko in v ve? organizacijah za ?rne ?enske, vklju?no s feministi?nim gibanjem Sisters Inside in Critical Resistance.
Pridru?ila se je tudi politi?ni organizaciji Black Panthers Party (BPP) in ?tudentskemu nenasilnemu koordinacijskemu odboru (SNCC). Bila je del vse ?rne komunisti?ne skupine, imenovane Che-Lumumba Club, in prek te skupine za?ela organizirati javne proteste.
Leta 1969 se je zaposlila kot profesorica za filozofijo na Kalifornijski univerzi v Los Angelesu (UCLA). UCLA-jev upravni odbor jo je kmalu odpustil zaradi njenega ?lanstva v komunisti?ni partiji; po tem ko je sodi??e razsodilo, da je to nezakonito, jo je univerza ponovno odpustila, tokrat zaradi uporabe hujska?kega govora.
Slika 3
V imenu treh zapornikov, ki so posku?ali ustvariti marksisti?ni krog med tistimi, ki so slu?ili za ?as in jih je osebje zapora pogosto zlorabljalo, je Davis za?ela organizirati proteste, zbirati sredstva za njihovo obrambo in javno pozivati ??k njihovi izpustitvi. Angela je za?ela prejemati gro?nje po telefonu in po?ti, zato je pridobila ve? vrst strelnega oro?ja. Eden od bratov Soledad ga je uporabil na sodi??u, ko so jih leta 1970 posku?ali izpustiti. Sodnik in trije ?rnci so bili v streljanju ubiti, ve? ljudi je bilo ranjenih. Oro?je, uporabljeno med napadom, vklju?no s pu?ko, s katero je bil sodnik ubit, je Angela Davis pridobila dva dni pred storjenim kaznivim dejanjem. Po tem incidentu je od?la na beg in FBI jo je postavil na seznam "desetih najbolj iskanih kriminalcev". Na?li so jo v New Yorku, kjer je bila nato aretirana.
V zaporu je pre?ivela ve? kot eno leto. Na mednarodni ravni se je protest proti nasilju v kazenskem pravosodnem sistemu za?el pove?evati.
Med sojenjem leta 1972 je bila opro??ena vseh obto?b. Po sprostitvi je ?la na nacionalno turnejo s predavanji, pogovori in pisanjem o dr?avljanskih pravicah, reformi zaporov in socialnih spremembah.
Leta 1972 je za?ela pou?evati na dr?avni univerzi v San Franciscu, ?eprav ji je bilo po obto?bah pou?evanje na velikih univerzah prepovedano.
Davis z
Erichom Honeckerjem
Od leta 1975 do 1977 je Davis delala kot predavateljica afroameri?kih ?tudij na univerzi v Claremontu, kasneje pa je pou?evala ?enske in etni?ne ?tudije na univerzi v San Franciscu.
Leta 1980 in 1884 je postala podpredsednica Komunisti?ne partije. Dr?avljane ZDA je pozvala k revoluciji z realizmom in posku?ala prepri?ati radikale, da nabirajo podporo Demokrati?ni stranki. Napisala ?tevilne knjige o aktivizmu. Njen glavni poudarek na socialnem delu je bila dr?ava zapornikov v ZDA.
Leta 1995 je Davis oblikovala Afroameri?ko agendo 2000 za zavezni?tvo ?rnih feministk, potem ko je nasprotovala mar?u Million Man March in nasprotovala odsotnosti ?ensk s tega dogodka.
Leta 2003 je na unverziteti Agnes Scott predavala o nepo?tenosti smrtne kazni, uvedbi reforme v zaporih, vpra?anjih manj?ine v dru?bi in ozadju kazenskega pravosodnega sistema v ZDA.
Leta 2007 je na kalifornijski univerzi v Santa Cruzu za?ela pou?evati "Zgodovino zavesti". Bila je tudi govornica na univerzi Grinnell.
Leta 2008 je Davis predavala na univerzi Howard. Govorila je tudi o ?tudijah spolov na univerzi v Charlestonu.
Leta 2009 je bila glavna govornica na spominskem praznovanju Martina Lutherja Kinga na dr?avni univerzi v Louisiani. Bila je tudi govornica na univerzi v Virginiji Carter G. Woodson.
Leta 2010 je Davis predavala na univerzi Trinity v Teksasu. Na konferenci je izrazila svoje cilje, da bi v celoti zaprli zapore.
Davis je leta 2012 na univerzi v Pitzerju v Claremontu bila nagrajena za svoje delo na podro?ju ?love?tva in dobrega po?utja planeta.
Leta 2013 je na univerzi Gustavus Adolphus v Saint Peteru, Minnesoti, govorila o reformah zaporiv v ZDA.
- Angela Davis: An Autobiography, Random House
(1974), Avtobiografija Angele Davis, prevedena v sloven??ino.
-
If They Come in the Morning: Voices of Resistance (New York: Third Press, 1971),
(?e pridejo zjutraj: Glasovi upiranja);
Sojenja Angele Davis se spominjamo kot enega najbolj zgovinsko-politi?nih procesov v Ameriki in nih?e ne more povedati te zgodbe bolje kot Davisova sama. Knjiga, ki se za?ne s pismom Jamesa Baldwina Angeli in vklu?uje prispevke ?tevilnih radikalcev in komentatorjev, kot so ?rni panterji, George Jackson, Huey P. Newton, Bobby Seale in Erica Huggins, ni le poro?ilo o Davisovi zaporni kazni in bojih v zvezi z njo, temve? tudi najbolj celovita in temeljita analiza zaporni?kega sistema ZDA.
-
Women, Race and Class, Random House (1981)
, (?enske, rasa in razred);
To je tretja knjiga Davisove in zajema zgodovino ZDA, od trgovine s su?njiin in gibanja za abolicionizem (za takoj?njo odpravo su?enstva v ju?nih dr?avah ZDA) do gibanja za osvoboditev ?ensk, ki se je za?elo v 60. leih 20. stoletja. Vsebuje feministi?no analizo spola, rase in dru?benega razreda.
- Women, Culture & Politics, Vintage (1990),
(?enske, kultura in politika, Starodoba);
Zbirka govorov in zapisov Angele Davis, ki obravnavajo politi?ne in dru?bene spremembe v zvezi z bojem za rasno, spolno in ekonomsko enakost.
- Blues Legacies and Black Feminism: Gertrude "Ma" Rainey, Bessie Smith, and Billie Holiday, Vintage Books (1999)
, (Zapu??ine bluza (glasbena zvrst) in ?rni feminizem);
Angela Davis predstavlja zgodovinski, dru?beni in politi?ni kontekst, ki omogo?a ponolno interpretacijo nastopov in besedil treh temnopoltih pevk (Gertrude Ma Rainey, Bessie Smith, Billie Holiday) kot mo?ne artikulacije alternativne zavesti, ki je v globokem nasprotju z glavnim tokom ameri?ke kulture.
- Are Prisons Obsolete?, Seven Stories Press (2003)
, (Ali so zapori zastareli?);
V knjigi ?eli Davisova dokazati, da se ?as zaporov bli?a koncu. Zavzema se za odpravo zapiranja in za preoblikovanje dru?be kot celote.
- Abolition Democracy: Beyond Prisons, Torture, and Empire, Seven Stories Press (2005), (
Odprava demokracije: Onstran zaporov, mu?enja in imperija);
Davisova govori o svojih lastnih izku?njah v zaporu in kot ≫sovra?nik dr?ave≪, ter o tem, da je bila dana na FBI-jev seznam “najbolj iskanih”. Govori o klju?ni vlogi mednarodnega aktivizmav njenem primeru in v primeru ?tevilnih drugih politi?nih zapornikov.
- The Meaning of Freedom: And Other Difficult Dialogues (City Lights), (2012)
, (Pomen svobode: In drugi zahtevni dialogi);
V delu Davisova poziva bralce, naj si predstavljajo dru?beno pokrajino brez institucionalnih in kulturnih krivic. Trdi, da je svoboda proces postajanja, ki ga ni mogo?e v celoti uresni?iti brez kolektivnega sodeoivanja zahtevne dru?be. Obravnava, kako sta feminizem in rasizem povezana z na?im vsakdanjim ?ivljenjem.
- Freedom Is a Constant Struggle: Ferguson, Palestine, and the Foundations of a Movement, Haymarket Books (2015),
(Svoboda je stalen problem: Ferguson, Palestina in osnove gibanja)
Gre za zbirko esejov, intervjujiv in govorov, v kateri Davisova osvetluje povezavo med boji proti dr?avnemu nasilju in zatiranju skozi zgodovino in po svetu. Poudarja povezave in analizira boje proti dr?avnemu terorju od Fergusona in Palestine.
Njen primer je pritegnil posebno pozornost v Sovjetski zvezi, ki ji je leta 1979 podelila Leninovo nagrado za mir. Prejela je tudi ?astni doktorat na Univerzi v Leninu in na Univerzi v Leipzigu.
Avtobiografija [
internet]. [citirano 10. 1. 2023] Dostopno na naslovu: https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/1877790
Abolition Democracy [
internet]. [citirano 10. 1. 2023] Dostopno na naslovu: https://www.akpress.org/abolitiondemocracy.html
Abolition & Liberation- Angela Davis and Jamal Juma
[citirano 28. 12.. 2022] Dostopno na naslovu:
https://www.sistersinside.com.au/abolition-liberation-angela-davis-and-jamal-juma/
An autobiogfaphy [
internet]. [citirano 10. 1. 2023] Dostopno na naslovu: https://www.haymarketbooks.org/books/1741-angela-davis
Angela Davis: Biografija
[citirano 5. 11. 2022] Dostopno na: naslovu:
https://sl.puntomarinero.com/davis-angela-biography-and-photos/
Angela Davis
[citirano 5. 11. 2022] Dostopno na naslovu:
https://www.britannica.com/topic/Communist-Party-of-the-United-States-of-America
Angela Yvonne Davis
[citirano 5. 11. 2022] Dostopno na naslovu:
https://sl.celeb-true.com/former-leader-communist-party-angela-davis-american-social-political
Are Prisons Obsolete [
internet]. [citirano 10. 1. 2023] Dostopno na naslovu: https://www.goodreads.com/book/show/108428.Are_Prisons_Obsolete_
Black Panthers
[citirano 28. 12.. 2022] Dostopno na naslovu:
https://www.history.com/topics/civil-rights-movement/black-panthers
Blues Legacies and Vlack Feminism [
internet]. [citirano 10. 1. 2023] Dostopno na naslovu: https://www.worldcat.org/title/blues-legacies-and-black-feminism-gertrude-ma-rainey-bessie-smith-and-billie-holiday/oclc/37418303
City lights bookstore [citirano 5. 11. 2022] Dostopno na naslovu: https://sl.gov-civ-guarda.pt/sir-edward-heath
Freedom is a Constant Struggle [
internet]. [citirano 10. 1. 2023] Dostopno na naslovu: https://www.akpress.org/freedom-is-a-constant-struggle.html
Humboldtova univerza
[citirano 5. 11. 2022] Dostopno na naslovu:
https://hmn.wiki/sl/Angela_Davis
If they come in the morning
[citirano 10. 1. 2023] Dostopno na naslovu: https://www.penguinrandomhouse.com/books/37354/women-race-and-class-by-angela-y-davis/
The meaning of Freedom [
internet]. [citirano 10. 1. 2023] Dostopno na naslovu:
https://www.ibs.it/meaning-of-freedom-other-difficult-libro-inglese-angela-y-davis/e/9780872865808
Women, Race and Class [
internet]. [citirano 10. 1. 2023] Dostopno na naslovu: https://www.penguinrandomhouse.com/books/37354/women-race-and-class-by-angela-y-davis/
Women, Culture and Politics [
internet]. [citirano 10. 1. 2023] Dostopno na naslovu: https://blackwells.co.uk/bookshop/product/Women-Culture--Politics-by-Angela-Y-Davis/9780679724872
|
|---|
| Splo?no
| |
|---|
| Narodne knji?nice
| |
|---|
| Biografski slovarji
| |
|---|
| Znanstvene podatkovne baze
| |
|---|
| Drugo
| |
|---|
- ↑
Normativna kontrola Kongresne knji?nice
?
Library of Congress
.