Andronik II. Paleolog

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Andronik II Paleolog
Cesar in avtokrat Rimljanov
Portret
Portret
Cesar Bizantinskega cesarstva
Vladanje 11. december 1282?24. maj 1328
Kronanje 12. december 1282
Predhodnik Mihael VIII. Paleolog
Naslednik Andronik III. Paleolog
Rojstvo 25. marec 1259 ( {{padleft:1259|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:25|2|0}} ) [1] [2]
?znik , Bizantinsko cesarstvo
Smrt 13. februar 1332 ( {{padleft:1332|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:13|2|0}} ) [3] [4] (72 let)
Konstantinopel
Zakonec Ana Ogrska
Jolanda (Irena) Montferra?ka
Potomci Mihael IX. Paleolog
Konstantin Paleolog
Ivan Paleolog
Teodor I., markiz Montferra?ki
Dimitrij Paleolog
Simonida Paleologina, srbska kraljica
Irena, ?ena Ivana II. Dukasa, sebastokratorja Tesalije (nezakonske)
Marija, hatun Zlate horde (nezakonska)
Despina, hatun Ilkanata (nezakonska)
Imena
Andronik II. Dukas Angel Paleolog
?νδρ?νικο? Β′ Παλαιολ?γο?
Vladarska rodbina Dinastija Paleolog
O?e Mihael VIII. Paleolog
Mati Teodora Paleologina

Andronik II. Paleolog ( gr?ko starogr?ko ?νδρ?νικο? Β′ Παλαιολ?γο? , Andronikos V Palaiologos) je bil od leta 1282 do 1328 [5] cesar Bizantinskega cesarstva , * 25. marec 1259 , † 13. februar 1332 .

Med njegovim vladanjem je za?elo Bizantinsko cesarstvo propadati. Ve?ino bizantinske zahodne Anatolije so osvojili Turki , zadnji dve leti njegovega vladanja pa je zaznamovala prva paleolo?ka dr?avljanska vojna med njim in njegovim vnukom Andronikom III. Vojna se je kon?ala leta 1328 z odstopom Andronika II. in njegovim umikom v samostan.

?ivljenje [ uredi | uredi kodo ]

Andronik II. je bil rojen v Nikeji kot Andronik Dukas Angel Komnen Paleolog (?νδρ?νικο? Δο?κα? ?γγελο? Κομνην?? Παλαιολ?γο?). Bil je najstarej?i pre?iveli sin Mihaela VIII. Paleologa in Teodore Paleologine, prane?akinje Ivana III. Dukasa Vataca .

Ko je Andronikov o?e leta 1261 osvojil Konstantinopel , ki je bil od ?etrte kri?arske vojne prestolnica Latinskega cesarstva , je Andronika imenoval za svojega socesarja, vendar je bil kronan ?ele leta 1272. Ko je leta 1282 postal samostojen vladar, je takoj prekinil o?etovo nepriljubljeno zvezo s pape?tvom , v katero je bil prisiljen, da bi dobil pape?evo podporo, razkol v pravoslavni duhov??ini pa mu je uspelo zgladiti ?ele leta 1310.

Andronik II. se je soo?al tudi z gospodarskimi te?avami. Med njegovim vladanjem je vrednost bizantinskega perperja strmo padla, ker je v dr?avno blagajno pritekla komaj sedmina dohodkov (v nominalnih kovancih) od tistih pred njim. Da bi pove?al dohodke in zmanj?al izdatke, je pove?al davke, zmaj?al dav?ne olaj?ave in leta 1285 razpustil bizantinsko ladjevje (80 ladij). Cesarstvo je zato postalo zelo odvisno od Bene?ke in Genovske republike , od katere je leta 1291 najel 50-60 ladij. Pomanjkanje ladij se je izkazalo za zelo bole?e v vojnah z Benetkami leta 1296?1302 in 1306?1310. Leta 1320 je posku?al obnoviti ladjevje z gradnjo 20 galej , vendar mu to ni uspelo.

Andronik II. in Mihael IX. Paleolog (srebrni bazilikon)

Nekaj problemov, s katerimi se je soo?alo Bizantinsko cesarstvo, je posku?al re?iti z diplomacijo . Po smrti prve ?ene Ane Ogrske se je poro?il z Jolando (Ireno) Montferra?ko, s ?imer so se kon?ale montferra?ke zahteve po Solunskem kraljestvu . Svojega sina in sovladarja Mihaela IX. Paleologa je posku?al poro?iti z latinsko cesarico Katarino I. Courtenaysko, da bi prekinil zahodne te?nje po obnovi Latinskega cesarstva . S poroko svoje pet let stare h?erke Simonide s srbskim kraljem ?tefanom Milutinom leta 1298 je posku?al zgladiti spore s Srbijo v Makedoniji .

Andronik se je kljub temu, da mu je uspelo v veliki meri re?iti probleme v Evropi , ?e vedno soo?al s propadanjem bizantinske meje v Mali Aziji , ?eprav sta tam u?inkovito, vendar malo ?asa, vladala guvernerja Aleksej Filantropen in Ivan Tarhaniot. Njune voja?ke zmage proti Turkom v Mali Aziji so bile v veliki meri odvisne od znatnih voja?kih kontingentov beguncev in izgnancev s Krete , ki je bila pod bene?ko okupacijo. Begunce je vodil Hortacis, katerega je Mihael VIII. vrnil v domovino v okviru sporazuma, podpisanega z Bene?ani leta 1277. [6] Andronik je begunce s Krete naselil v pore?je Meandra v jugozahodni Mali Aziji na bizantinski meji s Turki

Po propadlem poskusu socesarja Mihaela IX. leta 1302, da bi zadr?al prodiranje Turkov, in katastrofalnem porazu v bitki pri Bafeju, je bizantinska vlada najela Katalonsko dru?bo Almogavarjev, pustolovcev iz Katalonije pod poveljstvom Rogerija de Flora, da uni?i bizantinske sovra?nike v Mali Aziji. [7] Katalonci so bili uspe?ni, vendar nesposobni zagotoviti trajen mir. Ker so bili bolj brezobzirni in divji od sovra?nika, ki so ga nameravali pokoriti, so se sprli z Mihaelom IX., po umoru Rogerija de Flora leta 1305 pa so se odkrito obrnili proti bizantinskim delodajalcem. S skupino tur?kih prostovoljcev so na poti v latinsko ju?no Gr?ijo opusto?ili Trakijo , Makedonijo in Tesalijo in osvojili Atensko in Tebansko vojvodino. Turki v Mali Aziji so nadaljevali prodiranje na bizantinsko ozemlje in leta 1326 zasedli Pruso ( Bursa ). Do konca vladanja Andronika II. je bila v rokah Osmana I. in njegovega sina Orhana I. ve?ina Bitinije . [8] Karasidi so po letu 1296 osvojili Misijo s Paleokastronom, Germijan leta 1328 Simav, Saruhan leta 1313 Magnezijo in Ajdinidi leta 1310 Smirno .

Zlati perper Andronika II., kle?e?ega pred Kristusom

Te?ave Bizantincev je izkoristil Teodor Svetoslav Bolgarski. Porazil je Mihaela IX. in v letih 1305-1307 osvojil ve?ino severovzhodne Trakije . Konflikt se je kon?al z dinasti?no poroko Mihaelove h?erke Teodore z bolgarskim carjem.

Samopa?no vedenje Mihaelovega sina Andronika III. je povzro?ilo razkol v dru?ini. Po Mihaelovi smrti leta 1320 se je Andronik II. odrekel svojemu vnuku, kar je povzro?ilo dr?avljansko vojno, ki je z nekaj prekinitvami trajala do leta 1328. V konflikt so se vme?ali tudi Bolgari. Mihael III. Asen je Androniku II. poslal voja?ko pomo?, v resnici pa ga je nameraval aretitati. Leta 1328 je v Konstantinopel slavnostno vkorakal Andronik III. in prisilil Andronika II. k odstopu. [7]

Andronik II. je umrl kot menih v Konstantinoplu leta 1332.

Dru?ina [ uredi | uredi kodo ]

Andronik II. se je leta 1273 poro?il z Ano Ogrsko, h?erko ?tefana V. Ogrskega in Elizabete Kumanske. Z njo sta imela sinova

Ana je leta 1281 umrla. Andronik II. se je leta 1284 poro?il z Jolando (Ireno) Montferra?ko, h?erko Viljema VII. Montferra?kega. Z njo je imel

  • Ivana Paleologa, despota (okoli 1286?1308),
  • Bartolomeja Paleologa, rojenega 1289, ki je umrl v mladosti
  • Teodora I., markiza Montferra?kega (1291?1338)
  • Simonido Paleologino (1294?po 1336), poro?eno s srbskim kraljem ?tefanom Milutinom
  • Teodoro Paleologino, rojeno 1295), ki je umrla v mladosti
  • Dimitrija Paleologa, despota (1297?1343)
  • Izaka Paleologa, rojenega 1299, ki je umrl v mladosti

Andronik II. je imel tudi najmanj tri nezakonske h?erke:

Nadarbine [ uredi | uredi kodo ]

Predniki [ uredi | uredi kodo ]

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
16. ? Mihael Dukas Paleolog
 
 
 
 
 
 
 
8. Aleksej Paleolog ( megas doux )
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
4. Andronik Dukas Komnen Paleolog
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
18. Ivan Kantakuzen
 
 
 
 
 
 
 
9. Irena Komnena
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
19. Marija Komnena
 
 
 
 
 
 
 
2. Mihael VIII. Paleolog
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
20. Jurij Komnen Dukas Paleolog
 
 
 
 
 
 
 
10. Aleksej Paleolog, despot
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
21. ? Irena Komnena Kantakuzena
 
 
 
 
 
 
 
5. Teodora Angelina Paleologina
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
22. Aleksej III. Angel
 
 
 
 
 
 
 
11. Irena Komnena Angelina
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
23. Eufrozina Dukaina Kamatera
 
 
 
 
 
 
 
1. Andronik II. Paleolog
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
24. Bazilij Vatac
 
 
 
 
 
 
 
12. Izak Dukas Vatac
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
25. sorodnica Alekseja III.
 
 
 
 
 
 
 
6. Ivan Dukas
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
3. Teodora Paleologina
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
14. Ivan Komnen Angel
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
7. Evdokija Angelina
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 


Sklici [ uredi | uredi kodo ]

  1. Lundy D. R. The Peerage
  2. Leo van de Pas Genealogics ? 2003.
  3. Encyclopædia Britannica
  4. Brockhaus Enzyklopadie
  5. PLP, 21436. Παλαιολ?γο?, ?νδρ?νικο? II. Δο?κα? ?γγελο? Κομνην??.
  6. Agelarakis, P.A. (2012). "Cretans in Byzantine foreign policy and military affairs following the Fourth Crusade". Cretika Chronika , 32 : 41-78.
  7. 7,0 7,1 Chisholm 1911.
  8. "Andronicus II." . Encyclopædia Britannica. 2 (9. izdaja). 1878. str. 23.
  9. Korobeinikov, Dimitri (2014). Byzantium and the Turks in the Thirteenth Century . Oxford University Press. str. 212. ISBN 978-0-198-70826-1 .

Viri [ uredi | uredi kodo ]

  • Bartusis, Mark C. (1997). The Late Byzantine Army: Arms and Society 1204?1453 . University of Pennsylvania Press. ISBN   978-0-8122-1620-2 .
  • Chisholm, Hugh, ur. (1911). ≫Andronicus II≪  . Enciklopedija Britannica (v angle??ini). Zv. 1 (11. izd.). Cambridge University Press. str. 976.
  • Fine, John Van Antwerp (1994). The Late Medieval Balkans: A Critical Survey from the Late Twelfth Century to the Ottoman Conquest . Ann Arbor: University of Michigan Press. ISBN   978-0-472-08260-5 .
  • Kazhdan, Alexander, ur. (1991). Oxford Dictionary of Byzantium . Oxford University Press. ISBN   978-0-19-504652-6 .
  • Laiou, Angeliki E. (1972). Constantinople and the Latins: The Foreign Policy of Andronicus II, 1282?1328 . Harvard University Press. ISBN   0-674-16535-7 .
  • Κοντογιαννοπο?λου, Αναστασ?α (2004). Η εσωτερικ? πολιτικ? του Ανδρον?κου Β? Παλαιολ?γου (1282-1328). Διο?κηση - Οικονομ?α . Κ?ντρο Βυζαντιν?ν Ερευν?ν Θεσσαλον?κη. ISBN   960-7856-15-5 .
  • Nicol, Donald M. (1993) [1972]. The Last Centuries of Byzantium, 1261-1453 . Cambridge: Cambridge University Press.
  • Papadakis, Aristeides (1997) [1983]. Crisis in Byzantium: The Filioque Controversy in the Patriarchate of Gregory II of Cyprus (1283-1289) (Rev. izd.). Crestwood, NY: St. Vladimir's Seminary Press.
  • Treadgold, Warren T. (1997). A History of the Byzantine State and Society . Stanford University Press. ISBN   0-8047-2630-2 .
Andronik II. Paleolog
Rojen: 25. marec 1259 Umrl: 13. februar 1332
Vladarski nazivi
Predhodnik: 
Mihael VIII.
Bizantinski cesar
11. december 1282?24. maj 1328
z Mihaelom VIII. (11. december 1282?24. maj 1328)
Mihaelom IX. (1294?1320)
Andronikom III. (1325?1328)
Naslednik: 
Andronik III.