한국   대만   중국   일본 
Andrej I. Ogrski - Wikipedija, prosta enciklopedija Pojdi na vsebino

Andrej I. Ogrski

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Andrej I. Ogrski
ogrski kralj
Kronanje Andreja I. (Chronicon Pictum)
Kronanje Andreja I. ( Chronicon Pictum )
Vladanje 1046 - 1060
Kronanje 1046
Predhodnik Peter Orseolo
Naslednik Bela I. Ogrski
Rojstvo cca. 1015 [1]
neznano
Smrt 1060 [2] [3]
Zirc [4]
Pokop
Tihany
Zakonec Anastazija Kijevska
Potomci Adelajda ?e?ka
Salomon Ogrski
David
Jurij
Rodbina Arpadovci
O?e Vazul

Andrej I. Beli , Andrej I. Katolik , tudi Andra? I. ( mad?arsko : I. (Feher/Katolikus) Andras/Endre ), ogrski kralj (1046?1060), * ca. 1013 , † pred 6. decembrom 1060 , v Zircu , pripadnik dinastije Arpadovcev .

?ivljenje [ uredi | uredi kodo ]

Andrej je bil poleg Leventeja in Bele eden od Vazulovih sinov in je bil pripadnik dinastije Arpadovcev. Vazulova dru?ina je ?ivela na obmo?ju Nitranske kne?evine na severozahodu Ogrske, to obmo?je pa je kmalu po ?tefanovem kronanju pre?lo pod poljski vpliv [5] Po smrti Vazulovega bratranca Ladislava (?e pred letom 1030) je Vazul leta uspel zavladati temu obmo?ju, ki je pa najkasneje leta 1030 ponovno postalo tudi del ogrske dr?ave. [5] Na Ogrskem je tedaj vladal prvi kralj ?tefan , po smrti njegovega sina Emerika pa se je Andrejev o?e na osnovi tradicije, po kateri je prestol zasedel najstarej?i pripadnik dinastije, potegoval za ogrsko krono. Ker pa je imel Vazul odklonilen odnos do kr??anstva, se ?tefanu ni zdel primeren za naslednika. [6] Po neuspelem uporu je dal ?tefan Vazula oslepiti in oglu?iti. [7]

Vazulovi sinovi, med njimi tudi Andrej, so tedaj pravo?asno pobegnili iz kraljestva. [8] [6] Skupaj z bratrancem Domoslavom, sinom Vazulovega brata Ladislava, so zbe?ali na ?e?ko, od tam pa so se trije bratje zatekli na Poljsko , kjer jih je sprejel kralj Mieszko II. [9] Leta 1046 je na Ogrskem izbruhnil Vatov upor . Tega leta so ogrski velika?i Vazulove sinove poklicali nazaj na Ogrsko, kjer je bil Andrej izbran za vladarja. Poro?en je bil z Anastazijo Kijevsko. [ navedi vir ] Imel je dva zakonska sinova, prestolonaslednika Salomona in pa Davida, [10] obenem pa ?e nezakonskega Jurija. H?i Adelajda pa se je omo?ila s ?e?kim velika?em Vratislavom . [11] Andrej je bil leta 1060 pora?en v vojni z bratom Belo, med begom je padel s konja in podlegel ranam. [10] Pokopali so ga v benediktinskem samostanu v Tihanyju , ki ga je poprej tudi sam ustanovil. [12]

Dose?ki [ uredi | uredi kodo ]

Andrejeva politi?na kariera se je pri?ela leta 1046, ko je na Ogrskem izbruhnil upor proti vladavini kralja Petra Orseola . Uporniki so pozvali Vazulove sinove k vrnitvi in od treh princev zahtevala obnovitev poganstva, na kar je tedaj pristal tudi Andrej, izbrani kandidat za novega kralja. [13] [6] V poganskem uporu pod vodstvom ?upana Vate so bile uni?ene mnoge cerkve, mnogi duhovniki pa pobiti. [13] Na ogrski prestol pa ni bil postavljen poganski Levente, ampak kr??anski Andrej, ki je imel podporo med duhov??ino in visokim plemstvom. [13]

Potem, ko je upor uspel in je Andrej postal ogrski kralj, se je njegov odnos do poganske stranke spremenil. Andrej je kot kristjan lahko izkoristil izku?nje s poljskega dvora, kjer je videl, da je za stabilnost tedanje dr?ave nujno potrebna podpora cerkvenih oblasti. [14] Podobno so razmi?ljali tudi ?tevilni ogrski velika?i. [14] Sledil je zanimiv preobrat- ?e na za?etku svoje vladavine je Andrej ostro obra?unal s tistimi, ki so ga poklicali na prestol in od njega pri?akovali zaustavitev ?irjenja kr??anstva. [6] Pri obnovi kr??anstva si je pomagal s pomo?jo valonskih in francoskih duhovnikov. [13]

Andrej je sku?al voditi spravljivo zunanjo politiko, [13] toda svetorimski cesar ni ?elel opustiti poskusov za podrejanje Mad?arov. [10] Tako je Henrik III. leta 1051 napadel Ogrsko, a se je Andrej s takti?nim umikanjem, pri katerem se je ogibal odprtemu spopadu in pred napadalci uni?eval vso dosegljivo zalogo hrane, uspel obraniti. [13] Leta 1052 je Henrik poskusil ?e enkrat, vendar ponovno neuspe?no. [13] V obeh vojnah se je Andrej lahko oprl na diplomatski podporo Bizanca in Kijevske Rusije , ki sta nejevoljno spremljala krepitev nem?kih sil. [14]

V bojih pa se je izkazal njegov brat Bela, [10] ki ga je Andrej ?tedaj ?e brez otrok- priznal kot prestolonaslednika in mu kot posebno kne?evino ( ducatus ) v upravo prepustil tretjino dr?ave na vzhodu in severu. [15] [10] Potem pa sta se Andreju rodila sinova Salomon (1053) in David, zato se je kralj odlo?il, da bo prestol nasledil sin Salomon, ki ga je prav zaradi tega poro?il z Judito, h?erjo cesarja Henrika III. [10] [12] Beli je vladar v navidezno izbiro ponudil krono ali pa vojvodski polo?aj, ki ga je ?e tako ali tako imel). [15] [12] ?e bi se Bela ≫napa?no≪ odlo?il, ga je nameraval takoj dati ubiti. [15] Bela je bil posvarjen in je iz previdnosti izbral vojvodstvo, nato pa pobegnil na Poljsko. [12] [15] Poljski vladar Boleslav II. (1058?1079) je z nezaupanjem opazoval Andrejevo politiko. Ni mu bilo v?e?, da se je s Salmonovo poroko povezal s svetorimsko cesarsko dinastijo Salijcev , prav tako pa mu ni bilo v?e?, da se je Andrejeva h?i Adelajda poro?ila z Vratislavom , ki je kmalu nato postal ?e?ki vladar. [11] Z Belo so ga povezovale sorodstvene vezi, saj je bil ogrski princ poro?en z njegovo teto, to je s sestro Kazimirja I. [11] V tak?nih razmerah je bil Boleslav pripravljen pomagati princu Beli. Boleslav in Bela sta na Ogrsko leta 1060 vdrla z mo?no vojsko. [11] [12] Princa je podprla ve?ina ogrskih velika?ev. [12] Andrej, ki se je zna?el v bratomorni vojni, se je na pomo? obrnil k svetorimskemu cesarju, toda bil je pora?en in je zaradi po?kodb med begom umrl. [10]

Glej tudi [ uredi | uredi kodo ]

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

  1. ↑ Font M. I. Andras es Bolcs Jaroszlav ? str. 609.
  2. ↑ Zsuzsa G. , Jen? H. Kiralyok konyve ? Budapest : Officina Nova , 1997. ? str. 24. ? ISBN 963-548-580-8
  3. ↑ Magyar eletrajzi lexikon ? Budapest : Akademiai Kiado , 1967.
  4. ↑ Record #10243347X // Gemeinsame Normdatei ? 2012?2016.
  5. ↑ 5,0 5,1 Brown, M. D. et al (2011): str. 21.
  6. ↑ 6,0 6,1 6,2 6,3 Gonz, L. (2004): str. 23.
  7. ↑ Kontler, L. (2005): str. 48.
  8. ↑ Horvath, B. (2009): str. 26.
  9. ↑ Brown, M. D. et al (2011): str. 23.
  10. ↑ 10,0 10,1 10,2 10,3 10,4 10,5 10,6 Gonz, L. (2004): str. 24.
  11. ↑ 11,0 11,1 11,2 11,3 Halecki, O. W. et. al: str. 39.
  12. ↑ 12,0 12,1 12,2 12,3 12,4 12,5 Horvath, B. (2009): str. 30.
  13. ↑ 13,0 13,1 13,2 13,3 13,4 13,5 13,6 Horvath, B. (2009): str. 28.
  14. ↑ 14,0 14,1 14,2 Kontler, L. (2005): str. 49.
  15. ↑ 15,0 15,1 15,2 15,3 Kontler, L. (2005): str. 50.

Viri [ uredi | uredi kodo ]

  • Brown, Martin D. ; Kova?, Du?an; Teich, Mikula? Teich (2011). Slovakia in History Cambridge University Press
  • Gonz, Laszlo (2004). Kratka zgodovina Mad?arov . Murska Sobota: Franc-Franc. ISBN   961-219-077-1 .
  • Halecki, Oskar, W; Reddaway, F.: Penson, J. H.. The Cambridge History of Poland. New York, Cambridge University Press.
  • Hanak, Peter; Frank, Tibor; Sugar, Peter F. (1994). A history of Hungary . Indiana University Press.
  • Horvath, Bernadetta (2009). Zgodovina Mad?arov. U?benik za pou?evanje mad?arske zgodovine od 1. do 4. letnika gimnazijskega programa dvojezi?ne srednje ?ole . Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za ?olstvo. str. 22. ISBN   978-961-234-631-7 .
  • Kontler, Laszlo (2005). Mad?arska zgodovina . Ljubljana: Slovenska matica. ISBN   961-213-148-1 .
Andrej I. Ogrski
Rojen: ca.1013 Umrl: 1060
Vladarski nazivi
Predhodnik: 
Peter Orseolo 		ogrski kralj
1046 –1060 		Naslednik: 
Bela I. Ogrski
Pridobljeno iz ≫ https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Andrej_I._Ogrski&oldid=6007833 ≪