Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Anarhija
dobesedno pomeni odsotnost
hierarhije
. Izvirni gr?ki izraz
?ναρχ??
je sestavljen iz osnov
a(n)
v pomenu ≫brez≪ in
arkhe
v pomenu ≫vladavine, prednosti v socialni hierarhiji≪. Anarhija je ?e v starogr?kem ?asu postala sinonim za nered in kaos
[1]
, v ?asu, ko je
francoska revolucija
dosegla svoj vrhunec, pa je ta izraz v pejorativnem pomenu v svojem govoru pred konventom 10. maja 1793 npr. uporabil tudi
Maximillien de Robespierre
.
[2]
Pri tej uporabi je izraz anarhija sopomenka za politi?ni
kaos
/nered, ki ga imenujemo
anomija
. V novej?em ?asu se je izraz anarhija pojavil za ozna?evanje
anarhisti?nega reda
in za ozna?evanje odnosov med dr?avami v teoriji mednarodnih odnosov. Izraz anarhija kot dru?ba brez prednosti v socialni hierarhiji torej vsebuje vsaj tri mo?ne pomene, pri ?emer so si ti pomeni med seboj zelo nasprotujo?i.
Trije mo?ni pomeni besede anarhija
[
uredi
|
uredi kodo
]
Besedo anarhija lahko uporabljamo v treh kontekstih:
- akefalni dru?beni red
- to je splo?ni dru?beni red brez prednosti v socialni hierarhiji. Akefalni dru?beni red predstavlja
anarhisti?ni
ideal. V tak?ni anarhiji ne obstaja kaos, ampak je red ustvarjen na druga?nih osnovah kakor pa hierarhi?ni red. Primera tak?nega reda v kompleksnej?i dru?bi sta
samoupravljanje
in imperativni delegatski sistem pri zastopanju, med tem ko v preprostih dru?bah obstajajo akefalna plemena, ki ne poznajo vladavine. Primer tak?ne anarhisti?ne ureditve sre?amo npr. pri Samangih iz
Malaje
, kjer ni oblasti, kjer si pripadniki plemena vse delijo med seboj in ne poznajo kraje.
[3]
Oznako Anarhija je za ozna?evanje dru?benega reda brez prisilne avtoritete uporabil francoski politik, ekonomist in filozof
Pierre-Joseph Proudhon
v letih, ko je bil
anarhist
. Gre za politolo?ko sporen izraz, ki ne zado??a za pravilno poimenovanje tak?ne dru?bene ureditve in tudi ne za poimenovanje politi?ne filozofije in dru?benih gibanj, ki se usmerjajo k doseganju tega cilja.
- anarhija
v mednarodnem pravu pomeni stanje, v katerem ne obstajajo dominantna dr?ava, mednarodna pogodba ali kaos.
Institucionalisti?no
razumevanje mednarodne skupnosti opozarja na razliko med odnosi znotraj dr?ave, ki so utemeljeni na delovanju oblasti, in odnosi med dr?avami, kjer tak?ne oblasti ni, posledica pa je mednarodna anarhija.
[4]
- anomija
, kjer gre za dru?beni nered/kaos. V pogojih anomije ne obstaja dominantna dru?bena sila, obenem pa je odsoten tudi vsakr?en dru?beni red. Nasilje in nadvladovanje posameznikov in posameznih skupinic je pogosto sporadi?no ter usmerjeno v doseganje trenutnih koristi, zato ne slu?i ustvarjanju prednosti v socialni hierarhiji. Tipi?en primer anomije je uli?no nasilje in plenjenje trgovin v ?asu velikih dru?benih nemirov ali naravnih nesre?. Anarhija v pomenu nereda se v?asih uporablja tudi nepravilno. Kaoti?no stanje v
Somaliji
npr. nikakor ni anomi?na oblika anarhije, ampak je oblika
despotizma
, za katero je zna?ilna uporaba sile s strani samo-oklicanih voditeljev.
Pojem anomija je smiselno razlo?iti od pojma anarhija. Ideal anarhistov je urejena dru?ba, ki bi delovala na osnovi usklajenosti pogledov na red, kar ilustrira znameniti izrek
Proudhona
:
≫Najvi?ja popolnost dru?be je v sozvo?ju med redom in anarhijo≪
[5]
. Tu je anarhija mi?ljena kot odsotnost prisile, nadvlade med ljudmi. To pa je mo?no le v odsotnosti anomije, v popolni skladnosti med pojmovanji ?lanov dru?be o redu in medsebojnih razmerjih.
- ↑
McLean Iain (1996):
The Concise Oxford Dictionary of Politics
. Oxford University Press, Oxford, New York, str. 11.
- ↑
Le?nik Avgust (2000):
Od despotizma k demokraciji: Razvoj ustavnosti in parlamentarizma
. Modrijan, ljubljana, str. 90.
- ↑
van Duyn Roel (1986):
Poroka ljubezni in kreativnosti
. Iz: Rizman Rudi (1986):
Antologija anarhizma
. Znanstveno in publicisti?no sredi??e, Ljubljana, str. 639.
- ↑
Benko Vladimir (2000):
Sociologija mednarodnih odnosov
. Znanstveno in publicisti?no sredi??e, Ljubljana, str. 128.
- ↑
V
francoskem
originalu: ≫La plus haute perfection de la societe se trouve dans l'union de l'ordre et de l'anarchie≪, Pierre-Joseph Proudhon:
Qu'est-ce que la propriete ?
(Kaj je lastnina?) - 1840