한국   대만   중국   일본 
Anapurna - Wikipedija, prosta enciklopedija Pojdi na vsebino

Anapurna

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Masiv Anapurna
Ju?na stran Anapurne I (glavni vrh)
Najvi?ja to?ka
Nadm. vi?ina 8091 m
Prominenca 2984 m  [1] [2]
Ranked 100th
Izolacija 34 km
Mati?ni vrh ?o Oju
Koordinate 28°35′46″N, 83°49′13″E Koordinate : 28°35′46″N, 83°49′13″E  
Geografija
Lega Gandaki Zone, Nepal
Gorovje Himalaja
Pristopi
Prvi pristop 3. junij 1950
Maurice Herzog in Louis Lachenal
(prvi zimski vzpon 3. februar 1987 Jerzy Kukuczka in Artur Hajzer)
Najla?ji pristop severozahodna stran

Anapurna (sanskrt, nepal??ina, Newar: ?????????) je masiv v Himalaji v severno-centralnem Nepalu , ki vklju?uje enega od vrhov nad 8000 metrov, trinajst vrhov nad 7000 metrov in ?estnajst ve? kot 6000 metrov [3] . Masiv je dolg 55 kilometrov, omejen pa je s sotesko Kali Gandaki na zahodu, reko Marshyangdi na severu in vzhodu ter dolino Pokhara na jugu. Na zahodnem koncu masiv obdaja visoka kotlina, imenovana Anapurnino sveti??e. Anapurna I je deseta najvi?ja gora na svetu z 8091 metri nadmorske vi?ine, leta 1950 pa je Maurice Herzog vodil francosko odpravo na njen vrh, tako da je bil prvi osemtiso?ak, na katerega so se povzpeli.

Celoten masiv in okoli?ko obmo?je sta za??itena na obmo?ju 7629 kvadratnih kilometrov kot Narodni park Anapurna , prvega in najve?jega za??itenega obmo?ja v Nepalu. Za??iteno obmo?je Anapurna je dom ?tevilnih svetovno znanih pohodov, vklju?no z Annapurnim sveti??em in kro?no potjo okoli Anapurn .

Zgodovinsko gledano so vrhovi Anapurne med najnevarnej?imi gorami na svetu, ?eprav v novej?i zgodovini uporabljajo samo ?tevilke od leta 1990 in pozneje, Kang?endzenga ima vi?jo stopnjo smrtnosti [4] . Do marca 2012 je bilo 191 vzponov na vrh Anapurne I in 61 smrtnih ?rtev na gori. To razmerje smrtnosti (32%) je najvi?je od vseh osemtiso?akov. ?e posebej velja, da nekateri vzpon po ju?ni steni obravnavajo kot najte?ji vzpon. V mesecu oktobru 2014 je bilo najmanj 30 ljudi ubitih zaradi sne?nih viharjev in sne?nih plazov na in okoli Anapurne, v najhuj?i nesre?i v Nepalu.

Etimologija [ uredi | uredi kodo ]

Gora je poimenovana po Annapurni , hindujski boginji hrane in prehrane, ki naj bi tam prebivala. Ime Annapurna izhaja iz besed iz sanskrtskega jezika purna ('napolnjena') in anna ('hrana') in se lahko prevede kot 've?na hrana' [5] . Mnogo potokov, ki se spu??ajo s pobo?ij masiva Anapurna, zagotavlja vodo za polja in pa?nike na ni?jih nadmorskih vi?inah. [6]

Geografija [ uredi | uredi kodo ]

V masivu Anapurna je ?est vidnih vrhov nad 7200 m nadmorske vi?ine:

Anapurna I (glavni vrh) 8091 m 10-ti; reltivna vi?ina =2984 m 28°35′42″N 83°49′08″E  /  28.595°N 83.819°E  / 28.595; 83.819  ( Annapurna I )
Anapurna II 7937 m 16-ti; reltivna vi?ina =2437 m 28°32′20″N 84°08′13″E  /  28.539°N 84.137°E  / 28.539; 84.137  ( Annapurna II )
An8apurna III 7555 m 42-ti; reltivna vi?ina =703 m 28°35′06″N 84°00′00″E  /  28.585°N 84.000°E  / 28.585; 84.000  ( Annapurna III )
Anapurna IV 7525 m 28°32′20″N 84°05′13″E  /  28.539°N 84.087°E  / 28.539; 84.087  ( Annapurna IV )
Gangapurna 7455 m 59-ti; reltivna vi?ina =563 m 28°36′22″N 83°57′54″E  /  28.606°N 83.965°E  / 28.606; 83.965  ( Gangapurna )
Anapurna jug 7219 m 101-vi; reltivna vi?ina =775 m 28°31′05″N 83°48′22″E  /  28.518°N 83.806°E  / 28.518; 83.806  ( Annapurna South )

Manj vidni in drugi vrhovi v masivu Anapurna so:

  • Anapurna I central 8051 m
  • Anapurna I vzhod 8010 m
  • Anapurna Fang 7647 m
  • Khangsar Kang 7485 m
  • Tarke Kang 7202 m
  • Vrh Lachenal 7140 m
  • Tilicho vrh 7135 m
  • Nilgiri Himal sever: 7061 m, Centralni 6940 m in Ju?ni 6839 m
  • Ma?apu?ara 6993 m
  • Hiunchuli 6441 m
  • Gandharba Chuli 6248 m
Masiv Anapurna iz severovzhoda. Levo na desno: Anapurna II in IV (blizu skupaj); glavno sedlo; Anapurna III in Gangapurna; Anapurna I.

Plezalske odprave [ uredi | uredi kodo ]

Masiv Anapurna iz letala
Ju?na stran Anapurne I
Odsev Anapurne Dakshin (ju?na) v vodi

Anapurna I [ uredi | uredi kodo ]

Anapurna I je bil prvi osemtiso?ak, ki naj bi bil preplezan [7] . Maurice Herzog in Louis Lachenal iz francoske odprave Annapurna pod vodstvom Herzoga (vklju?no z Lionelom Terrayjem, Gastonom Rebuffatom, Marcelom Ichacom, Jeanom Couzyjem, Marcelom Schatzom, Jacquesom Oudotom, Francisom de Noyelleom) so dosegli vrh 3. junija 1950 [8] . Ichac je posnel dokumentarec o ekspediciji, imenovani Victoire sur l'Annapurna . Njihov vrh je bil tri leta najvi?ji dose?en vrh, do prvega uspe?nega vzpona na Mount Everest (?eprav so bile vi?je to?ke brez vrha - vsaj 8500 metrov) - dose?ene ?e na Everestu v 1920-ih).

Ju?no steno Anapurne so leta 1970 prvi? preplezali Don Whillans in Dougal Haston z dodatnim kisikom, ?lani britanske ekspedicije, ki jo je vodil Chris Bonington, vklju?no z alpinistom Ianom Cloughom, ki ga je med spustom ubil padajo?i serak. Vendar pa so jih prehiteli v nekaj dneh, ko je britansko voja?ko ekspedicijo vodil polkovnik Henry Day.

Leta 1978 je ameri?ka ?enska himalajska ekspedicija, ki jo je vodila Arlene Blum, postala prva ekipa Zdru?enih dr?av Amerike, ki se je povzpela na Anapurno I. Prva ekipa, ki so jo sestavljali Vera Komarkova in Irene Miller, ter Sherpas Mingma Tsering in Chewang Ringjing, so dosegli na vrh ob 15:30 15. oktobra 1978. Druga skupina na vrhu, Alison Chadwick-Onyszkiewicz in Vera Watson, sta umrli med tem vzponom.

Leta 1981 je poljska ekspedicija Zakopane Alpine Club postavila novo smer v Anapurne I central (8051 m). Maciej Berbeka in Bogusław Probulski sta dosegla vrh 23. maja 1981. Pot, imenovana Zakopia?czykow Way, je bila leta 1981 priznana kot najbolj?i dose?ek himalajske sezone.

3. februarja 1987 so poljski plezalci Jerzy Kukuczka in Artur Hajzer opravili prvi zimski vzpon na Anapurno I. [9]

Prvi samostojni vzpon po ju?ni steni je oktobra 2007 naredil slovenski plezalec Toma? Humar , [10] [11] [12] [13] povzpel se je na Roc Noir in nato na Anapurno vzhod (8047 m).

?vicarski plezalec Ueli Steck je 8. in 9. oktobra 2013 na glavnem in najvi?jem delu stene izpeljal smer imenovano eden najbolj impresivnih himalajskih vzponov v zgodovini [14] , ko je Steck rabil 28 ur, da je iz baznega tabora dosegel vrh in se vrnil v tabor. [15]

Anapurna od zgoraj

Stopnja smrtnosti [ uredi | uredi kodo ]

Anapurna I ima najve?je ?tevilo smrtnih ?rtev od vseh 14 osemtiso?akov: od marca 2012 je bilo med vzponi 52 umrlih na 191 uspe?nih vzponih in devet smrtnih ?rtev ob spustu. Razmerje 34 smrtnih primerov na 100 varnih vrnitev na Anapurno I sledijo z 29 na K2 in 21 za Nanga Parbat . Plezalci, ki so se smrtno ponesre?ili na vrhu so Britanec Ian Clough leta 1970 in Alex MacIntyre leta 1982, Francoz Pierre Beghin leta 1992, kazahstansko ruski Anatoli Boukreev leta 1997, ?panec Inaki Ochoa leta 2008 [16] , in Korejec Park Young-seok, izgubljen leta 2011 [17] .

Drugi vrhovi [ uredi | uredi kodo ]

Na Gangapurno so se prvi? vzpeli leta 1965 z nem?ko ekspedicijo, ki jo je vodil Gunther Hauser, preko East Ridgea. Na vrhu je bilo 11 ?lanov ekspedicije.

Anapurna jug (znana tudi kot Anapurna Dakshin ali Moditse) je bila prvi? osvojena leta 1964 z japonsko odpravo preko severnega grebena. Na vrhu sta bila S. Uyeo in Mingma Tsering.

Hiunchuli (6441 m) je satelitski vrh, ki se razteza vzhodno od ju?ne Anapurne. Hiunchuli je bil prvi? osvojen leta 1971 z odpravo, ki jo je vodil prostovoljec ameri?kega mirovnega korpusa Craig Anderson.

Mount Machapuchare (6993 m), poimenovan ('ribji rep') po podobnosti z ribjim repom, je ?e en pomemben vrh, ?eprav mu le malo manjka za oznako 7000 metrov. Mount Machapuchare in Hiunchuli sta vidna vidna iz doline Pokhara. Ta vrhova sta 'vrata' do Anapurninega sveti??a, ki vodi do ju?ne stene Anapurne I. Na Mount sveti??a sta se povzpela leta 1957 (razen zadnjih 50 metrov zaradi njegove lokalno verske svetosti) Wilfrid Noyce in A. D. M. Cox. Od takrat je bil nedostopen.

Treking [ uredi | uredi kodo ]

Zavarovano obmo?je Anapurna (7629 km²) je dobro znano pohodni?ko obmo?je. V regiji Anapurna so tri glavne poti za treking: Jomson Trek do Jomsoma in Muktinatha (vse bolj moten zaradi projekta gradnje cest [18] ); pot Annapurna Sanctuary do baznega tabora Anapurna; in Annapurna Circuit ? krog okoli Anapurne , ki obkro?a sam masiv Anapurna in vklju?uje pot Jomsom [19] . Mesto Pokhara po navadi slu?i kot izhodi??e za ta treking in je tudi dober za?etek za druge kraj?e trekinge od enega do ?tiri dni, kot so poti do Ghorepani ali Ghandruk.

Okro?je Mustang, nekdanje kraljestvo, ki meji na Tibet, je tudi geografsko del regije Anapurna, vendar so za treking v zgornji Mustang veljale posebne omejitve. Mustang je vse bolj priljubljen tudi za gorsko kolesarjenje zaradi gradnje cest, ki jih je sprejela nepalska vlada v regiji.

Pribli?no dve tretjini vseh popotnikov v Nepalu obi??e obmo?je Anapurne. Obmo?je je lahko dostopno, gosti??a v hribih so bogata in trekingi ponujajo neverjetno raznoliko pokrajino z visokimi gorami in ni?inskimi vasmi. Ker je celotno obmo?je naseljeno, treking v regiji ponuja edinstveno kulturno izpostavljenost in izku?nje [20] [21] . Pohodniki morajo kupiti posebno dovoljenje za treking pri Nepalskem uradu za priseljevanje, pri ?emer dovoljenje obi?ajno velja deset dni. [22]

Nesre?a 2014 [ uredi | uredi kodo ]

Oktobra 2014 je bilo vsaj 43 ljudi ubitih, okoli 175 pa jih je bilo ranjenih zaradi sne?nih neviht in plazov na in okoli Anapurne, vklju?no s pohodniki iz Nepala, Izraela, Kanade, Indije, Slova?ke in Poljske. Med 10 in 50 oseb je verjetno pogre?anih. [23] [24]

Oblasti so bile kritizirane, ker niso dovolj opozorile na slabe vremenske razmere. Do 18. oktobra je bilo po poro?anju re?enih 289 ljudi. Uradnik nepalskega ministrstva za turizem je 18. oktobra povedal, da helikopterji i??ejo pre?ivele in trupla v zasne?enih obmo?jih do 5790 metrov in da so posku?ali dose?i 22 pohodnikov, nasedlih v Thorong La. Incident je, pravijo, najhuj?a nepalska trekin?ka katastrofa. [25]

Galerija [ uredi | uredi kodo ]

  • Masiv Annapurne iz Poon Hilla
    Masiv Annapurne iz Poon Hilla
  • Južna stran Anapurne jug
    Ju?na stran Anapurne jug
  • Južna stran Anapurne jug
    Ju?na stran Anapurne jug
  • Južna stran Anapurne jug: Anapurna I (8091 m) vidna kot zaobljen vrh levo od središča.
    Ju?na stran Anapurne jug: Anapurna I (8091 m) vidna kot zaobljen vrh levo od sredi??a.
  • Južna stran Anapurne jug
    Ju?na stran Anapurne jug
  • Južna stran Anapurne jug
    Ju?na stran Anapurne jug
  • Jutranji pogled na južno stran Anapurne I iz baznega tabora Annapurna
    Jutranji pogled na ju?no stran Anapurne I iz baznega tabora Annapurna
  • Bragha, Anapurna II
    Bragha, Anapurna II
  • Južna stran Anapurne
    Ju?na stran Anapurne
  • Polja prosa v regiji Anapurna igrajo pomembno vlogo v lokalnem kmetijstvu.
    Polja prosa v regiji Anapurna igrajo pomembno vlogo v lokalnem kmetijstvu.
  • Dolina Marsyangdi
    Dolina Marsyangdi
  • Panoramski pogled na Anapurno jug in Anapurno I iz baznega tabora.
    Panoramski pogled na Anapurno jug in Anapurno I iz baznega tabora.

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

  1. ↑ ≫Annapurna≪ . Peakbagger.com . Pridobljeno 12. januarja 2009 .
  2. ↑ ≫Nepal/Sikkim/Bhutan Ultra-Prominences≪ . peaklist.org. Arhivirano iz spleti??a dne 25. decembra 2008 . Pridobljeno 12. januarja 2009 .
  3. ↑ H. Adams Carter (1985). ≫Classification of the Himalaya≪ (PDF) . American Alpine Journal . 27 (59): 127?9 . Pridobljeno 1. maja 2011 .
  4. ↑ ≫Complete ascent ? fatalities statistics of all 14 main 8000ers≪ . 8000ers.com. 19. junij 2008 . Pridobljeno 30. maja 2013 .
  5. ↑ Julie Loar (2011). Goddesses for Every Day: Exploring the Wisdom and Power of the Divine Feminine Around the World . New World Library. str. 287?. ISBN   978-1-57731-950-4 .
  6. ↑ Edith Rogovin Frankel (15. september 2003). Walking in the Mountains: A Woman's Guide . Derrydale Press. str. 9?. ISBN   978-1-4617-0829-2 .
  7. ↑ ≫Stairway to heaven≪ . The Economist. 29. maj 2013 . Pridobljeno 30. maja 2013 .
  8. ↑ Herzog, 1953, p. 257.
  9. ↑ ≫8000m Peak≪ . summitpost.org. Arhivirano iz spleti??a dne 19. maja 2007 . Pridobljeno 26. junija 2011 .
  10. ↑ ≫New Alpine Solo Route on the South Face of Annapurna≪ . russianclimb.com. Arhivirano iz spleti??a dne 17. junija 2011 . Pridobljeno 26. junija 2011 .
  11. ↑ ≫Climbing Annapurna: Tomaz Humar≪ . Outside. 29. januar 2008. Arhivirano iz spleti??a dne 29. aprila 2010 . Pridobljeno 26. junija 2011 .
  12. ↑ ≫Tomaz Humar klettert solo durch die Annapurna Sudwand≪ (v nem??ini). Bergsteigen.at. Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 7. novembra 2012 . Pridobljeno 30. maja 2013 .
  13. ↑ Von: Text: adidas eyewear (26. november 2007). ≫Tomaz Humar gluckt Erstbegehung am Annapurna im Alpinstil - Climbing.de - Alle Infos fur Bergsteiger und Kletterer≪ (v nem??ini). Climbing.de . Pridobljeno 30. maja 2013 .
  14. ↑ "Steck Solos Annapurna South Face" , ukclimbing.com, accessed 13 October 2013.
  15. ↑ "Annapurna South Face Solo - 28 Hours" , ukclimbing.com, accessed 13 October 2013.
  16. ↑ ≫It's over: Inaki Ochoa lost on Annapurna≪ . mounteverest.net. 23. maj 2008. Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 15. oktobra 2009 . Pridobljeno 26. junija 2011 .
  17. ↑ Woo, Jaeyeon (31. oktober 2011). ≫With Park Gone, Korea Loses Its Trailblazer≪ . Korea Real Time (blog) . The Wall Street Journal . Pridobljeno 17. novembra 2011 .
  18. ↑ Stacy Tasman (27. maj 2011). ≫Nepal's shrinking Annapurna Circuit≪ .
  19. ↑ ≫Austin Pick: Circling the Abode of Snow≪ . Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 21. novembra 2008 . Pridobljeno 27. decembra 2008 .
  20. ↑ ≫How to Hike the Annapurna Circuit≪ (v ameri?ki angle??ini). 13. junij 2013. Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 26. avgusta 2016 . Pridobljeno 23. avgusta 2016 .
  21. ↑ ≫Annapurna Circuit Trek≪ . Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 28. avgusta 2016 . Pridobljeno 23. avgusta 2016 .
  22. ↑ ≫Permit fees of Nepal≪ . Pridobljeno 16. maja 2019 .
  23. ↑ ≫Nepal trekking disaster: Britons still 'missing' after severe snow storm≪ . The Telegraph . 19. oktober 2014.
  24. ↑ ≫Nepal blizzard: survivor tells of friends' deaths on Annapurna circuit≪ . The Guardian . 16. oktober 2014.
  25. ↑ ≫Nepal Annapurna: Climbing disaster toll reaches 39≪ . BBC News . 18. oktober 2014.

Literatura [ uredi | uredi kodo ]

Druga literatura [ uredi | uredi kodo ]

  • Herzog, Maurice (1952). Annapurna . Jonathan Cape.
  • Neate, Jill. High Asia: An Illustrated History of the 7000 Metre Peaks . Mountaineers Books. ISBN   0-89886-238-8 .
  • Ohmori, Koichiro (1998). Over the Himalaya . Cloudcap Press. ISBN   0-938567-37-3 .
  • Terray, Lionel (1963). Conquistadors of the Useless . Victor Gollancz Ltd. ISBN   0-89886-778-9 . Chapter 7.

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

Wikimedijina zbirka ponuja ve? predstavnostnega gradiva o temi: Anapurna
Pridobljeno iz ≫ https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Anapurna&oldid=6142464 ≪