Ta ?lanek potrebuje ?i??enje. Pri urejanju upo?tevaj pravila slogovnega priro?nika . Razlog za ?i??enje ni podan. Prosimo, da nam pomaga? izbolj?ati ta ?lanek .

Ana ?igon
Rojstvo	1982 ?empeter pri Gorici , ?tanjel [1]
Narodnost	slovenska
Dr?avljanstvo	Slovenija
Poklic	vizualna umetnica , filmska re?iserka
Poznan po	umetnica

Ana ?igon , slovenska umetnica , videastka , performerka , slikarka , rojena leta * 1982 , ?empeter pri Gorici .

Delo [ uredi | uredi kodo ]

Ana ?igon deluje prete?no na podro?ju umetni?kega videa, filma in performansa. ^[2] Ustvarja v Ljubljani in ?tanjelu . Na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani je zaklju?ila dodiplomski ?tudij slikarstva (2007) in podiplomski ?tudij videa (2011). Leta 2012 je zaklju?ila magistrski ?tudij Interface Cultuers na Universtitat fur kunstlerische und industrielle Gestaltung Linz v Avstriji. Za svoja dela je bila ve?rat nominirana in nagrajena, leta 2009 je prejela tudi nagrado skupine OHO . Ukvarja se z razli?nimi temami in mediji, v zadnjih letih pa se posve?a predvsem feministi?ni tematiki in obravnava dru?beni polo?aj in vlogo ?ensk v dru?bi, kot tudi polo?aj sodobne umetnosti. Ukvarja se z vpra?anjem podreprezentiranosti umetnic in s pomenom problematiziranja vzorcev zgodovinjenja umetnosti. Aktivna je bila v Asociaciji, dru?tvu nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev na podro?ju kulture in umetnosti, bila je pa tudi ?lanica kolektiva mednarodnega feministi?nega in queerovskega festivala Rde?e zore , za katerega je v letih 2014 in 2015 prispevala tudi grafi?no podobo. Je tudi pobudnica in organizatorka projekta dopolnjevanja Wikipedije Wikipedija: V ?ivo/Feministi?ni WikiMaraton ", s feministi?nimi temami in vsebinami o umetnicah. Njena razstava Muzejske prijateljice , ki jo je kurirala Ana Grobler je otvorila virtualno galerijo portala spol.si .

Slikarstvo [ uredi | uredi kodo ]

s slikarstvom se je umetnica ukvarjala do leta 2010, v njenih slikah in risbah pa se pogosto pojavljajo eroti?ne vsebine, ki v veliki meri prevpra?ujejo spolne in seksualne vloge, ki jih predpisuje ?ir?a dru?ba. V ta sklop spadajo tudi avtori?ine apropriacije znanih zgodovinskih umetni?kih del mlaj?ega datuma. Tako se je lotila vsebinske predelave slik Gola maja in Oble?ena maja (1797?1803) Francisca de Goye ter Olimpija (1863) Edouarda Maneta in sicer sliki Kompromis (ali oble?ena in sle?ena v maju) iz leta 2007 in Olimpus (2007-2008) V Olimpusu ne zamenja le ?enskega akta z mo?kim, pa? pa spremeni tudi odnos mo?kega do sveta. Kljub erekciji pasivni Olimpus, ki je zamenjal aktivno Olimpijo, na sliki zehajo?e ?aka, kdaj se bo spremenila oddaja na televizijskem ekranu za njim.

Video [ uredi | uredi kodo ]

Umetnica je avtorica ?tevilnih umetni?kih videov, ustvarja jih ?e od leta 2004. Ve?ini je skupna anga?irana dru?bena tematika. Za video Odkritje onstran prosojnosti iz leta 2008 je prejela nagrado skupine OHO . ^[3] Del nagrade je umetni?ka rezidenca v New Yorku in tam je posnela video Finger IN U.S. , ki je kritika obravnave nerezidentov ZDA, ob vstopu v dr?avo. ^[4] . To ni njen edini video v katerem nastopajo prsti in v katerem poka?e sredinec. Video '' Ohoho iz leta 2015 je posve?en vsem organizatorjem razstav, ki umetnicam_kom ne pla?ujejo razstavnin. ^[5] . Leta 2013 je v sodelovanju s Leja Juri?i? , Tejo Reba in Barbaro Kapelj realizirala video Ljubljana mesto ?ensk ^[6] , ki je del projekta Hodim za tabo in gledam te (Leja Juri?i?, Teja Reba in Barbara Kapelj). Le-ta obranava nizko zastopanost ?ensk v javnem spominu in ?tevilo javnih zaznamkov z omembo ?ensk. ^[7] . "Video mapira pet kipov, posve?enih ?enskam, ki pa so le digitalno popravljena razli?ica kipov, ki so sicer postavljeni mo?kim. Ljubljansko krajino tako virtualno spremeni in jo poseje z ?enskimi kipi." ≫Zgodovinjenje≪ . Radio ?tudent . Pridobljeno 11. oktobra 2016 .

Performans [ uredi | uredi kodo ]

Odmeven set performansov sestavlja njen projekt Drage dame, hvala (tehni?na pomo? in programiranje: Vasja Progar ), v katerem se umetnica zahvaljuje vsem bolj ali manj spregledanim umetnicam. Performans v spreminjanju je bil doslej izveden v ?estih razli?icah: prvi? na Akademiji za gledali??e, radio, film in televizijo (2009), drugi? v Galeriji Kapelica v Ljubljani (2011), tretji? v Zagrebu (2011), ?esti? leta 2013 v posebni ediciji mednarodnega feministi?nega in kvirovskega festivala Rde?e zore (v sodelovanju z Mestom ?ensk ? Dru?tvom za promocijo ?ensk v kulturi in v produkciji Kulturno umetni?kega dru?tva Mre?a). Skupna rde?a nit performansov je nizka zastopanost ?ensk v umetnostni zgodovini in teoriji, umetnostnih institucijah in ?ir?em kolektivnem spominu. Vsebinska plat performansa se je spreminjala glede na kontekst, tako je recimo na festivalu Rde?e zore izrekala in s sprejem na tla grafitirala imena umetnic, ki so na festivalu do leta 2013 predstavile svoja dela. Posnetek performansa je dostopen na avtori?ini spletni strani. ^[8] Z njim je ?elela ustvariti spomenik Rde?im zoram ter feministi?ni in kvirovski umetnosti na splo?no, s simboli?no linijo pa povezati prostore na Metelkovi, ki so se v preteklosti in se tudi sedaj ukvarjajo z dru?benim polo?ajem ?ensk ter polo?ajem drugih nevidnih skupin, predvsem LGBTQ.

Njen performans Ana na Postaji iz leta 2015 je eksperimentalna raziskava spletnega in fizi?nega arhiva video in novomedijske umetnosti Postaja DIVA . V njem je umetnica iskala mesto svoje umetni?ke prakse v zgodovini video in performativnih praks, ki jih vsebuje Postaja DIVA. Svoje ustvarjanje je na performativen in izjemno zabaven na?in vpela med ustvarjanje drugih avtoric in avtorjev in tako kontekstualizirala svoja dela preko spajanja pisnih, govornih in performativnih citatov iz svojih videov in videov drugih sorodnih avtoric in avtorjev. ^[9] Posnetek performansa je dostopen na avtori?ini spletni strani. ^[10]

Filmska umetnost in re?ija [ uredi | uredi kodo ]

Umetni?ko-dokumentarni film Heroinat iz leta 2015, ki je nastal med avtori?ino rezidenco v Pri?tini , predstavlja kritiko kipov v javnem prostoru. Medtem, ko je bila umetnica na rezidenci v Pri?tini, je odkrila, da ?eli oblast "?enskam, ki so kakorkoli pripomogle v vojni na Kosovu v letih 1998 in 1999 postaviti kip. Edini kip v Pri?tini, ki je posve?en ?enski, je kip Matere Terezije . Kip bi bil posve?en vsem ?enskam, ki so kakorkoli prispevale v vojni, govorilo se je o ?enskah s kvaliteto materinstva, skrbi za otroke in star?e, tudi o vojakinjah. Kip pa reprezentiral tudi ?enske, ki so bile v vojni posiljene." ^[11] Ker je tako zdru?evanje zelo problemati?no, saj aludira na to, da so posiljene ?enske tudi nekako slu?ile dr?avi in postavlja njihova telesa v last le-te, se je umetnica odlo?ila o tem narediti film. Tudi v filmu Remebering the Others iz istega leta se s ?tudentkami filma, umetnicami_ki, teoreti?arkami_ji in aktivistkami_ti iz Pri?tine spra?uje o pomenu spomenikov, o tem, kdo so ljudje, ki so toliko privilegirani, da so na njih upodobljeni in zakaj skorajda ni spomenikov postavljenim ?enskam.

Leta 2016 je skupaj z Ido Hir?enfelder in Sa?o Spa?al posnela srednjemetra?ni film Tok o ?enskah, ki delujejo v poklicih, kjer so pogostej?a delovna sila mo?ki. ^[12] Leta 2017 pa je posnela kratki film Uporni duh, prvi slovenski animirani film, ki obravnava LGBTQIA+ temo. ^[13]

Nagrade, priznanja, ?tipendije [ uredi | uredi kodo ]

2011 Posebni izbor Videoholica, Varna, Bolgarija 2010 Finalistka za nagrado fundacije "Henkel obmo?ja Slovenije"; Slovenija Finalistka za nagrado fundacije "Vordemberge-Gildewart"; Ljubljana 2009 Nagrada OHO, finalistka in zmagovalka, Ljubljana finalistka za nagrado Essl, Ljubljana Izbor videa na mednarodnem nate?aj "So fresh" , Galleria Comunale d'Arte Contemporanea; Tr?i?, Italija 2008 Izbor videa v kategoriji "+-1 minuta" na nate?aju Elektri?ne podgane sanjajo video sanje; Izbrana za skupinsko razstavo Premiere 17, Celje Izbor videa na nate?aju galeriju P74 "-5 minut"; 2005 Posebno priznanje za slikarstvo na razstavi Window to the world, Gorizia - Italija

2009-2011 ?tudijska ?tipendija Ministrstva za kulturo republike Slovenije za magistrski ?tudij v tujini 2007-2009 ?tudijska ?tipendija Ministrstva za kulturo republike Slovenije za magistrski ?tudij 2003-2007 Zoisova ?tipendija za nadarjene ?tudente

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

• Uradno spletno mesto
• Njeni videi so dostopni na: Postaji DIVA : ?igon
• Virtualna razstava Ane ?igon, Muzejske prijateljice na portalu spol.si [1] Arhivirano 2016-10-12 na Wayback Machine .
• YouTube kanal Ane ?igon [2]
• Zakaj ?enske nimajo spomenikov (komentar na razstavo; 2015) [3]
• Ana ?igon: "?e so za svoje delo pla?ani vsi, bi morali biti tudi umetniki, ki razstave v javnem zavodu in torej v javnem interesu izvedemo." (intervju; 2013) [4]
• Feminizem na ulicah in netu: Pri?tina, Kairo, LJ (vkju?uje intervju z Ano ?igon; avdio; 2013) [5]
• Performans Ane ?igon: Drage dame, hvala. (komentar na performans, 2011) [6]

Viri in opombe [ uredi | uredi kodo ]