Ameri?ka
metafikcija
je ime za kulturno gibanje od sredine tridesetih let do konca osemdesetih let 20. stoletja. Kot literarni pojav se je uveljavila leta 1960 z
Johnom Barthom
. Ameri?ki metafikcionalisti so za svojega predhodnika priznavali predvsem argentinskega pisatelja
Jorgeja Luisa Borgesa
. Ameri?ka metafikcija velja za najpristnej?i primer
literarnega postmodernizma
.
[
navedi vir
]
Ameri?ka metafikcija se je kot sklenjen literarni pojav za?ela v za?etku ?estdesetih let dvajsetega stoletja z romanom
Johna Bartha
:
The Sot-Weed Factor
(
1960
). S tem je na faktografski ravni njena ?asovna omejitev nesporna, pojavi pa se vpra?anje, ali je ameri?ka metafikcija del
postmodernizma
ali ne.
Literarni kritik
Frederick Jameson
je njegov ?asovni prag postavil tako blizu devetdesetim letom, da bi bilo ob sprejetju njegove periodizacije potrebno iz konteksta postmodernizma izvzeti marsikatero delo, ki spada v ameri?ko metafikcijo; postmodernizem se je v knji?ni obliki vzpostavil v prvi polovici ?estdesetih let.
Pri ameri?ki metafikciji naj bi ?lo za
ultramodernizem
, na podlagi njene zaznamovanosti z
intelektualizmom
kot za??itnim znakom modernizma, vztrajanja pri modernisti?nem razmerju med subjektom in objektom ter izra?anja njene pripadnosti metafizi?nemu
nihilizmu
z eliminacijo vseh vrednot in ironijo.
Andreas Kilb
trdi, da postmodernizma v ameri?ki metafikciji ne more biti, saj ameri?ka knji?evnost nima prave histori?ne diferenciranosti.
Pri histori?ni umestitvi velik problem predstavljajo oznake za obdobja v
umetnosti
. S stali??a ameri?kega pojmovanja je namre? postmodernizem lahko viden kot izrazit obrat od
modernizma
ali pa kot njegov podalj?ek, ameri?ka metafikcija pa v vsakem primeru kot njegov zna?ilni literarni izraz. V Evropi razumejo ameri?ko metafikcijo kot iztek modernizma.
Zgodovinsko ozadje ameri?ke metafikcije
[
uredi
|
uredi kodo
]
1934?1941: Obrat na levici
[
uredi
|
uredi kodo
]
Za del ameri?kega kulturnega ?ivljenja, ki je zanimal metafikcijo, je odlo?ilen vpliv newyor?kih judovskih intelektualcev.
Publicisti
iz ?tiridesetih in petdesetih let so pri pisanju uporabljali trdna teoretska merila, ki so odsevala ?ir?a dru?bena dogajanja, z ?eljo, da bi vanje s pisanjem tudi posegla.
Svojo ambicijo je dolgovala politi?nemu radikalizmu
marksisti?ne
usmeritve, ki ga je gojila ameri?ka nova levica od za?etka tridesetih let. Tak?no stali??e je skupino klju?nih metafikcijskih mislecev spravljalo na ameri?ko dru?beno obrobje. Intelektualne povezave so se vzpostavljale v
kulturnih revijah
, med katerimi je bila najpomembnej?a
Partisan Review
, ki je za?ela izhajati leta 1934 kot spremljevalna
publikacija
levi?arskega ?asopisa
The New Masses
.
Ameri?ki levi?arski intelektualci so se opredeljevali do svetovnih dru?benih dogodkov, predvsem do razcepa v
sovjetski partiji
, ki je pripeljal do
moskovskih procesov
s
Stalinom
na eni in
Trockim
na drugi strani. Med trdim jedrom ameri?ke levice je bilo tudi nekaj levi?arsko usmerjenih pisateljev. Levi?arski intelektualci so se od Stalinovih konceptov obrnili k
Leninovim
. S tem je pri?lo tudi do preobrata v vrednotenju modernizma, ki ga je ortodoksna
prosovjetska
levica imela za izraz
dekadence
in
bur?oaznega
individualizma
.
Tak?no gledanje je opozorilo na vzporednice med
bolj?eviki
, ki so bili obsojeni na moskovskih procesih, in umetniki, izlo?enimi iz dru?be.
Umetnostni kritik
Clement Greenberg
je leta 1941 v eseju o
Bertholdu Brechtu
, ki zdru?uje modernisti?ni pesni?ki izraz z levi?arskimi idejami in ideali, opozarjal na obstoj modernisti?ne
poezije
, ki je pridobila poseben karakter prek vplivov ljudskega in popularnega.
1941?1960: Slepa ulica ideologije
[
uredi
|
uredi kodo
]
Radikalizem
levi?arskih intelektualcev je dodatno omeh?ala
druga svetovna vojna
. V
Zdru?enih dr?avah
je po zmagi pri?lo do
hladne vojne
, krepitve desni?arskih pozicij in procesa proti domnevnima sovjetskima vohunoma
zakoncema Rosenberg
. Proces se je kon?al z njuno usmrtitvijo na elektri?nem stolu, ki je podlaga za roman
The Public Burning
(1977) avtorja
Roberta Cooverja
in vrste drugih pomembnih del ameri?ke proze tistega ?asa. Za?ne se obdobje
makartizma
, po senatorju
McCarthyju
poimenovana serija procesov proti levi?arskim intelektualcem.
Revija
Partisan Review
je ohranila vlogo pomembnega razumni?kega glasila in se pomaknila proti politi?ni sredini. V knjigi
The End of Ideology: On the Exhaustion of Political Ideas in the Fifties
(1960) to preusmeritev
Daniel Bell
komentira s trditvijo, da so
ideologije
za?le v slepo ulico.
Pojavila se je skupina newyor?kih intelektualcev, ki jih je Bell opisal kot pripadnike dvakrat rojene generacije, ki nahaja svojo usodo v
pesimizmu
, zlu, tragediji in obupu. Je hkrati stara in pred svojim ?asom. V knjigi
An End to Innocence
(1955)
literarni kritik
Leslie Fiedler
pravi, da mora ameri?ka dru?ba odrasti in prevzeti odgovornost. Ameri?ki
liberalizem
se mu zdi preve? nedol?en in pretirano navezan na mite o svobodi in na odsotnost omejitev. Daniel Bell v knjigi
The Cultural Contradictions of Capitalism
(1976) predstavi stali??e avtomatizacije umetnosti in njenega obrata od ?ivljenja, ki se ka?e kot ena izmed temeljnih potez postmodernizma. ?ivljenje in knji?evnost se razmikata in uveljavlja se tendenca, ki za nadomestek ?ivljenja predstavlja literaturo. Do pisanja o pisanju ne manjka ve? veliko.
1960 in kasneje: Eksplozija univerzitetnega sloga
[
uredi
|
uredi kodo
]
Ob koncu petdesetih in v za?etku ?estdesetih let je za?ela odra??ati ?tevilna ≫baby-boom≪ povojna generacija, kot posledica izbruha ?ivljenjske radosti ob koncu vojne. Njen pritisk na
univerze
in so?asno meh?anje ameri?kega politi?nega prizori??a povzro?i, da vodilno vlogo v oblikovanju
kulturne zavesti
namesto intelektualnih revij prevzamejo univerze. Zaradi pove?anega priliva ?tudentov in profesorjev se je pri?ela geografska in intelektualna
pluralizacija
ameri?ke univerzitetne ponudbe, ki je povzro?ila nastanek ?tevilnih novih ?tudijskih programov.
Za nastanek in obstanek ameri?ke metafikcije je pomemben predvsem program
kreativnega pisanja
. Pisateljski ?tudijski proces je bil z doma?imi nalogami in psiholo?ko obarvanimi pogovori o izdelkih podoben ?tudentskim dru?abnim igram. Status pisanja kot univerzitetnega predmeta je dokazoval, da je pisanje v nasprotju s prej?njim splo?nim mnenjem spodobno delo, ki se ga ni potrebno sramovati in ne pripelje ?loveka na dru?beni rob. Dokazoval je, da se pisanja lahko nau?i skoraj vsakdo in da status pisca ni privilegij posebno nadarjenih, kar je sovpadalo z nara??ajo?o ideologijo dru?be enakih mo?nosti.
Eden izmed rezultatov pove?ane pisateljske produkcije je bila tudi ameri?ka metafikcija. Pri ve?ini literature, ki je nastala v univerzitetnih programih, gre za prevlado znanja nad izku?njo in obrtne spretnosti nad domi?ljijo, kar sta zna?ilni dolo?ili ameri?ke metafikcije. Z vklju?itvijo v sistem univerze pisatelj sprejme mi?ljenjski slog, ki branje in pisanje vrednostno postavlja pred neposredno ?ivljenjsko izkustvo.
Ker pisanje ni govorilo ve? o resni?nem ?ivljenju, se je njegova potencialna bralna privla?nost mo?no zmanj?ala. Dodatno jo je zmanj?alo ?e dejstvo, da je za branje besedil, ki se nana?ajo na druga besedila, potrebno le-ta tudi poznati, saj ?ele to omogo?i dekodiranje.
Osemdeseta leta: Beg iz labirinta
[
uredi
|
uredi kodo
]
Eksploziji ameri?kih metafikcionalistov je sledila povsem nova tematska in slogovna usmeritev v
minimalizem
in
intimizem
tako znotraj ameri?ke proze kot tudi znotraj ?ol kreativnega pisanja. Pozornost piscev se je obrnila k majhnim, vsakdanjim dogodkom in ljudem, slog pa je postal kar se da preprost. Reference v besedilih so postale materialne in realne.
Pisci ameri?ke metafikcije so se tudi v osemdesetih in devetdesetih letih ?e ogla?ali, vendar niso predstavili formalnih ali vsebinskih novosti, temve? le potrjevali svoj dose?eni avtorski status.
Avtorji ameri?ke metafikcije
[
uredi
|
uredi kodo
]
Portal:Literatura