Alois Senefelder
Slika Aloysa Senefelderja
Rojstvo	6. november 1771 ( {{padleft:1771|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:6|2|0}} ) [1] [2] […] Praga [4] [5] [6]
Smrt	26. februar 1834 ( {{padleft:1834|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:26|2|0}} ) [1] [2] […] (62 let) Munchen [4]
Narodnost	Nemec
Dr?avljanstvo	Kraljevina Bavarska
Poklic	izumitelj , litograf , dramatik , igralec
Poznan po	litografija

Aloys Senefelder, nem?ki izumitelj , * 6. november 1771, Praga , ?e?ka , † 16. februar 1834, Munchen , Nem?ija .

Senefelder je bil igralec in dramatik , kateri je zaslu?en za izum postopka kamnotiska oziroma litografije . Izpopolnil je tehniko ploskega tiska s pomo?jo gumiarabike, ki jo je uporabil kot vodno raztopino in uporabo skrilavca iz Solnfohna . Leta 1798 je ta tiskarski postopek, ki temelji na medsebojni odbojnosti vode in mastne tiskarske barve, imenoval "kemi?no tiskanje".

?ivljenje [ uredi | uredi kodo ]

Aloys Senefelder se je rodil 6. novembra 1771 v Pragi. Po smrti o?eta, igralca Petra Senefelderja, je moral leta 1793 opustiti ?tudij prava v Inglostadtu. ?ivljenje po smrti o?eta je postalo zelo te?ko saj je bilo breme dru?ine na njegovih ple?ih. Sprva je slu?il skromne denarje kot igralec pri neki potujo?i gledali?ki skupini, potem pa je od?el v Munchen da bi pisal gledali?ke igre in jih prodajal. Toda le redko je na?el koga, ki bi jih kupil in pla?al ?e visoko ceno za njihovo razmno?evanje ^[7] .

Pot do uspeha [ uredi | uredi kodo ]

Po neuspelem poskusu prodaje lastnih gledali?kih iger, se je Senefelder odlo?il raz?irjati svoje igre, zato je za?el razmi?ljati o cenenem postopku razmno?evanja oziroma tiskanja.

Najprej je v razli?ne materiale zaman posku?al vrezati zrcalno obrnjene ?rke in izdelati postopek visokega tiska, kar je bilo neuspe?no. Sledila je uporaba ?rnila, ki je bilo obstrojeno proti kislini. Z njim je pisal po bakreni plo??i, katero je kasnee polil s kislino, k ije samo plo??o razjedla in tako so ostale dvignjene ?rke. S tem na?inom tiska je izdelal note za trgovca z muzikalijami, kar je pomenilo da je tiskanje in razmno?evanje postalo njegov poklic.

Pri uporabi takega kamna in zgoraj omenjene tehnike, je leta 1798 pri?el do zanimivega odkritja. Vla?no obru?eni kamen ni mogel premazati z mastno tiskarsko barvo, kajti voda jo je odbijala. To je izkoristil in z mastnim milom popisal posu?en kamen, nanj nanesel barvo, ki se je razlila samo po popisanih delih medtem ko je ostala povr?ina ostala suha in bela. Na kamnito plo??o je pritisnil papir in tiskarska barva je ustvarila podobo.

Kemi?no na?elo [ uredi | uredi kodo ]

Senfelder je po svojem odkritju raziskoval dalje in pri?el do ugotovitve da je skrilavec iz Solnfohna veliko bolj uporaben kot prej?nji kamen. Kamen je ovla?il z lepilom iz izlo?ka akacij gumiarabike in popisal z mastnimi pisali. Tako je pri?el do izuma ploskega tiska, litografije. Ta postopek je poimenoval kemi?no tiskanje.

Po smrti [ uredi | uredi kodo ]

Po smrti Senefelderja leta 1834, se je njegov postopek litografije raz?iril po celi Evropi. Sledila je tehnike ve?barvne kromolitografije, ki je s poceni postopkom omogo?ala tiskanje v ?ivih barvah plakate, embala?o in slike. Leta 1852 so za?eli uporabljati prvo tovrstno hitro stiskalnico, ta pa je postala osnova za nadaljnji razvoj ploskega tiska, ki danes v obliki ofsetnega tiska prevladuje po vsem svetu. ^[8]

Glej tudi [ uredi | uredi kodo ]

• Grafika

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

Viri [ uredi | uredi kodo ]

• Baier, Peter; Rohland, Ulrike; Anti?, Igor (2006). Spremenili so svet: revolucionarji, prenovitelji in velikani duha . Ljubljana: Mladinska knjiga. COBISS   226863872 . ISBN   86-11-17125-X . OCLC   448695588 . {{ navedi enciklopedijo }} : Manjkajo? ali prazen |title= ( pomo? )

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

Wikimedijina zbirka ponuja ve? predstavnostnega gradiva o temi: Aloys Senefelder .