Alice Walker
(rojena
Alice Malsenior Tallulah-Kate Walker
) se je rodila 9. februarja 1944 v Eatontonu (Georgia) v
Zdru?enih dr?avah Amerike
.
[4]
[5]
Je svetovno znana
avtorica
,
aktivistka
,
profesorica
in
esejistka
.
[6]
Avtorico se uvr??a med najve?je ameri?ke pisce dvajsetega stoletja. Pi?e
romane
,
kratke zgodbe
,
poezijo
in
eseje
, s ?imer zajame pomembna ?ivljenjska vpra?anja. Ta so velikokrat povezana z mi?ljenjem, ?ivljenjskimi preizku?njami in vztrajnostjo.
[4]
Bila je prva
afroameri?anka
, ki je prejela nacionalno knji?evno nagrado za leposlovje in
Pulitzerjevo nagrado
.
[7]
[8]
Alice Walker se je rodila 9. februarja 1944 v Zdru?enih dr?avah Amerike kot zadnja od osmih otrok.
[5]
Njen o?e je bil
Willie Lee Walker
, ki je bil po poklicu delilec. Obdeloval je tujo zemljo, dele? pridelanega je ?el lastniku zemlje, saj je to slu?ilo kot pla?ilo. ?iveli so revno ?ivljenje na pode?elju, kjer je bil tak na?in pre?ivljanja povsem obi?ajen. V tistem obdobju so bili v veljavi zakoni Jima crowa, ki so bili v veljavi predvsem v ju?nem delu Zdru?enih dr?av Amerike. S temi zakoni so bile povezane rasne segregacije in veliko nestrpnosti do temnopoltih prebivalcev. Bili so navajeni na nizek ?ivljenjski standard, o?e pa nikakor ni mogel finan?no napredovati.
[8]
Njena mama je bila
Minnie Tallulah Walker
(rojena Grant). Navdu?evala se je nad vrtnarstvom in ?ivanjem. Ostajala je doma, skrbela za otroke in opravljala gospodinjska dela. Alice je cenila in spo?tovala mamine izdelke. Neko? zapisala: ≫Enostavno se po?utim zelo dobro, za??iteno in blagoslovljeno… ko sem pod pre?itimi odejami, ki jih je naredila moja mama. To je ista tradicija kot slikanje ali rezbarjenje. Mo? je deloma v tem, da se ozemlji? v nekaj, kar je skromno … nekaj, kar lahko vidite, da oblikuje s svojim trudom.≪.
[8]
Alice je svoje otro?tvo pre?ivljala skromno, vendar so star?i poskrbeli, da ni bila prikraj?ana za osnovne ?ivljenjske potrebe. Kot otrok je bila zelo pametna, veliko je brala, bila je tudi precej samosvoja. V osnovni ?oli so si jo zapomnili kot samozavestno, ponosno in zrelo deklico, predvsem z vidika znanja in ?elje po u?enju. Pri ?tirih letih so jo vpisali v ?olo zaradi njene nadarjenosti in da ji ne bi bilo treba delati na bomba?nih poljih.
[7]
.
Pri osmih letih se ji je zgodila nesre?a, ki jo je zelo zaznamovala. S svojima starej?ima bratoma so se igrali kavboje in Indijance, pri ?emer jo je eden od bratov z zra?no pu?ko nenamerno ustrelil v desno
oko
. Otroci so se prestra?ili, zelo kratek ?as so po?kodbo tudi skrivali. O?e ni imel
avtomobila
, da bi jo odpeljali v bolni?nico, zato so jo morali doma pozdraviti z osnovnimi medicinskimi pripomo?ki. Zdravili so vro?ino in oku?bo, kar ni pripomoglo k ?elenemu rezultatu. Po enem tednu je na istem o?esu izgubila vid. Za tem so jo odpeljali k zdravniku, kjer so ji povedali, da bo morda vid izgubila v celoti. Izkazalo se je, da ne bo videla le na eno oko, pojavila se ji je tudi belkasta brazgotina. To je imelo zanjo grde posledice, kot so slaba samopodoba, pomanjkanje samozavesti, slabo je sprejemala samo sebe. Postala je srame?ljiva in introvertirana.
[8]
Kmalu za tem se je dru?ina Walker preselila, vpisali so jo v novo ?olo, s tem pa se je oddaljila od starih prijateljev in u?iteljev. To je vse skupaj ?e poslab?alo, zato so jo star?i poslali nazaj k babici. Alice se je po?utila zavrnjeno od vseh. Zaradi celotne situacije je postajala ravnodu?na, sramovala se je svojega videza.
[8]
Ko je bila Alice stara ?tirinajst let, jo je brat Bill povabil v
Boston
, da bi nekaj ?asa pre?ivela z njegovo dru?ino. Namen tega vabila je bil, da bi ji povedal za priskrbljeno ustrezno zdravni?ko pomo?, ki si jo je zelo ?elela in jo je tudi potrebovala. Z operacijo so ji odstranili belo liso oziroma brazgotino na o?esu. Operacija je bila uspe?na, Alice pa se je po?utila bolje in popolnej?e. Uspeh, ki je ji v ?oli v zadnjih ?estih letih padel zaradi brazgotine, se je izbolj?al, v srednji ?oli je bila uspe?na, kar ji je omogo?ilo, da je jeseni 1961 dobila ?tipendijo. S pomo?jo te se je lahko vpisala na
Spelman College
, ustanovo za izobra?evanje mladih temnopoltih ?ensk.
[8]
?tudij in ob?tudijsko ?ivljenje
[
uredi
|
uredi kodo
]
Ko je nekega dne sedela na avtobusu do
Atlante
, so jo prosili, da naj se presede na zadnji del avtobusa. Rasnega ?aljenja je bilo v tistem ?asu ogromno, to ni bil osamljen primer. Ni ji bilo v?e? nespo?tovanje ostalih, zato se je v Atlanti za?ela posve?ati tako ?tudiju kot tudi boju za dr?avljanske pravice. V ?estdesetih letih prej?njega stoletja se je od ?ensk pri?akovalo, da bodo oble?ene na dolo?en na?in, morale so biti dobre kr??anske ?ene, dame, morale so ohranjati lastno dostojanstvo. Tesno je bila povezana s profesorjem zgodovine,
Howardom Zinnom
. Spodbujal je socialno pravi?nost. Zavzemali so se za to, da bi tudi temnopolte ?enske lahko postale u?iteljice, zdravnice in odvetnice. Poletje 1963 je Alice pre?ivela z Davidom DeMossom. Spoznala sta se, ko je bil on na izmenjavi na kolid?u
Morehouse
, ona pa na Spelmanu. Odnos se je nekoliko zapletel, saj so bili medrasni odnosi takrat zelo redki, niso ju bili veseli niti dru?ina, niti tujci. Zaradi takratne dru?bene situacije se je na kolid?u Spelman po?utila neprijetno, zato se je prepisala na drugo fakulteto. Dobila je ?tipendijo, spomladi 1964 pa se je preselila na sever dr?ave, na kolid? Sarah Lawrence.
[8]
Ta kolid? je bil zelo druga?en od kolid?a v Spelmanu. ?tudirati je za?ela leta 1963.
[9]
Bila je obkro?ena s priviligiranimi in bogatimi h?erami bogatih in pomembnih star?ev. Z njimi ni imela veliko skupnega. Izobra?evanje je nadaljevala zelo dobro, ?elela si je postati pisateljica, postala je tudi ?tudentka
Muriel Rukeyser
. Rukeyserjeva je bila mnenja, da lahko poezija pozitivno vpliva na
aktivizem
in borbo za pravico, velik vpliv je imela na Walkerjevo. Leto kasneje se je Alice vrnila na jug dr?ave, kjer so imeli volilno pravico, a jim je bila ta pogosto prepre?ena. Sodelovala je pri registraciji volivcev, velikokrat pa je naletela na negativne komentarje.
[8]
Nekaj ?asa je delovala tudi v
Keniji
, presenetila pa sta jo lakota in zelo reven na?in ?ivljenja. Pomagala je pri gradnji ?ole in delala na poljih ananasov. V Afriki je sre?ala nekdanjega fanta Demossa, z njim je kasneje tudi zanosila. V ZDA je bila prekinitev ne?elene nose?nosti nezakonita, razen ?e je bilo materino zdravje ogro?eno. Pojavile so se socialne stigme, izklju?itev iz ?ole, … Z njim se ni mogla poro?iti. Za nose?nost je povedala le redkim, postala je tudi nekoliko depresivna. Visoka nose?nost je poslab?ala njeno mentalno stanje, razmi?ljala je tudi o samomoru. Na koncu je s pomo?jo prijateljev zbrala denar za splav. S tem je postala tudi velika zagovornica pravic do splava. Kasneje ji je splav predstavljal navdih za pisanje poezije. Leta 1966 je diplomirala na
Sarah Lawrence College
. V te ?asu je nastala tudi njena zgodba
To Hell with Dying
.
[8]
Po zaklju?enem ?tudiju se je preselila na
Lower East Side
v
New Yorku
. V New Yorku se je takrat zelo razvijalo protikulturno politi?no gibanje. Pomagala je na oddelku za socialne storitve, z nekaterimi pomo?i potrebnimi se je lahko tudi poistovetila. To navezo je uporabila v svojem prvem romanu. Muriel Rukeyser in Monica McCall sta zalo?nikom po?iljale Walkerjeve rokopise, Alice pa se takrat ?e ni zavedala velikega uspeha.
[8]
Mississippi je bil sredi??e gibanja za dr?avljanske pravice. Zakoni so bili pod okriljem
Jima Crowa
, uveljavljal je
rasno segregacijo
in nasilje, pojavljale so se tudi smrtne ?rtve. Alice se v tem mestu ni po?utila varno in za?eleno. Hkrati je v tem videla dobro prilo?nost, da naredi nekaj dobrega za ljudi in da jim tudi pomaga. Veliko je sodelovala z drugimi aktivistkami, fundacijami in sodelovala z raznimi pomembnimi osebami, kot so
Marian Wright
in Edelman. Spoznala je mladega ?tudenta prava iz New Yorka,
Melvyna R. Leventhala
. Pomagala je pri jemanju izjav ali pravnih izjav, ki naj bi slu?ili kot dokazi za borbo za pravice. Skupaj sta delala v Greenwoodu. Strah ju je bilo napadov in pritiskov, saj sta bila me?an par, ?eprav kot sodelavca. Poleg dela jo je povezovala tudi simpatija do drug drugega. Leta 1968 je z njim zanosila, a je kasneje imela spontani splav. To se je zgodilo kmalu po smrti Martina Luthra 4. aprila 1968. Partner ji je stal ob strani, jo spodbujal pri pisanju njenih romanov. Razvila sta resno zvezo, leta 1967 sta se tudi poro?ila. Novembra 1969 je rodila h?erko Rebecco. Le nekaj dni pred tem pa je zaklju?ila svojo tretjo knjigo
The Third Life of Grange Copeland
.
[8]
Mlad par je moral ves ?as ?iveti v strahu, predvsem zaradi politi?ne situacije v drugi polovici dvajsetega stoletja. Walkerjeva je takrat prejela dve dobri novici. Za svoj esej je prejela nagrado in objavo v presti?ni reviji
The American Scholar
. Njena zbirka pesmi
Once
je bila sprejeta v objavo. Delovala je tudi na zveznem programu
Head Start
, to je pred?olski program, ki pomaga revnim otrokom pri za?etku ?olanja. Zadol?ena je bila za razvoj u?nega na?rta. Razvila je tudi avtobiografski projekt, v katerem se je poglobila v raziskovanje svojega porekla. Leta 1970 je objavila je objavila knjigo
The Third Life of Grange Copeland
. Takrat je postala tudi zelo slavna pisateljica, knjiga pa je bila kriti?no hvaljena. Kritike so se pojavljale predvsem zaradi tega, ker je bele like prikazovala kot napadalce nad temnopoltimi pripadniki.
Dru?ina se je za?ela po?utiti utesnjeno in pusto, saj so ?iveli v manj?em mestu brez ve?jega dogajanja. ?ivljenje je bilo psihi?no naporno in obremenjujo?e. Poleti, leta 1971 je obiskala
Kalifornijo
, kjer je imela stare prijatelje. Z mo?em sta morala nekaj ?asa ?iveti lo?eno. Alice je prejemala Radcliffovo ?tipendijo, ki pa ji je pri pisanju vzela veliko ?asa. ?ez zimo sta s h?erko hudo zboleli, kasneje pa si je poiskala novega agenta. To je bil
Wendy Weil
, ki je v novi reviji
Ms
. Takoj objavil njeno zgodbo
Roselily
. Leta 1973, ko je ?ivela na Radcliffu, je umrl njen o?e. Posvetila mu je pesmi in roman. Poleti leta 1973 sta se z mo?em preselila v New York, kjer je delala kot pomo?na urednica za revijo
Ms
. Leta 1974 je bilo njeno delo
Revolutionary Petunians
nominirano za nacionalno knji?evno nagrado. Leta 1976 sta se z mo?em lo?ila, imela pa sta deljeno skrbni?tvo. Na njun zakon so preve? vplivale razmere v
Mississippiju
. Imela je tudi zvezo z Robertom Allenom.
[8]
Kasnej?e delovanje in ustvarjanje
[
uredi
|
uredi kodo
]
Leta 1976 je zaklju?ila s pisanjem romana
Meridian
. Ta govori o odra??anju delavskega razreda v ?estdesetih letih prej?njega stoletja, ki so se borili za dr?avljanske pravice. Pet let za tem je izdala zbirko kratkih zgodb
You Can't Keep a Good Woman Down
. Vklju?en je tudi
Nineteen Fifty-Five
. Opisano je izkori??evanje glasbe temnopoltih v korist belcev.
The Abortion
vklju?uje Alicino lastno izku?njo, medtem ko je ?ivela na kolid?u in, ko je bila ?e poro?ena med bivanjem v Mississippiju. Zgodba govori o mladi temnopolti ?enski, ki dvakrat splavi.
[5]
V svoji pisateljski karieri je napisala tudi delo
The Temple of My Familiar
, ki je iz?lo leta 1989, leta 1992 je izdala tudi
Possessing the Secret of Joy
,
By the Light of My Father's Smile
(1998),
Now Is the Time to Open Your Heart
(2005). V svoji pisateljski karieri je zagovarjala rasno enakopravnost in pravi?nost. Leta 2000 je iz?el zbornik kratkih pripovedi
The Way Forward Is with a Broken Heart
, zbirke poezije, na primer
Absolutno zaupanje v dobroto Zemlje
(2003),
Pesem potovala po moji roki
(2003),
Hard Times Require Furious Dancing
(2010),
Taking the Arrow Out of the Heart
(2018).
[5]
Njena pisateljska kariera je bila polna vzponov in padcev. Nekajkrat je bila dele?na tudi kritik s strani afroameri?kih mo?kih posameznikov. Nekateri afroameri?ki mo?ki so nasprotovali negativni podobi temnopoltih mo?kih v
The Color Purple
. Walkerjeva je odgovorila, da o?itno niso v celoti seznanjeni z vsebino njene knjige. Veliko negotovosti je prinesla tudi njena skovanka "?enskast", ki jo je definirala kot "temnopolto feministko". Kritikom je pojasnila, da ?eli ohraniti posebno tradicijo temnopoltih ?ensk, kot jo je ponazarjala
Harriet Tubman
. V kasnej?ih letih so jo obto?ili
antisemitizma
zaradi podpore teoretiku zarote
Davidu Ickeju
, vendar njen nekdanji mo? ni videl dokazov za tak?na stali??a med njunim zakonom. Leta 2011 je objavila nekonvencionalne spomine v
The Chicken Chronicles
, leta 2013 pa je iz?el dokumentarni film o njenem ?ivljenju. Leta 2022 je izdala zelo intimno zbirko dnevnikov z naslovom
Gathering Blossoms Under Fire
, ki jo opisuje kot knjigo o zdravilih skozi razli?na ?ustva.
[5]
Pomen knjige The Color Purple
[
uredi
|
uredi kodo
]
Med bivanjem v Kaliforniji je napisala enega svojih najbolj znanih romanov, z naslovom
The Color Purple
. Ta je iz?el leta 1982. Knjiga je napisana tudi v slovenskem jeziku, in sicer z naslovom
Nekaj vijoli?astega
. Zgodba govori o temnopolti ?enski, ki odra??a in ?eli uresni?iti svoje sanje. Dogajanje poteka na pode?elju v Georgie. Protagonistka se soo?a s posilstvom o?eta in mo?a. Lo?i se od otrok in sestre. Na koncu dela se sre?a s svojo dru?ino. Za ta roman je bila nagrajena s
Pulitzerjevo nagrado
. Po romanu so posneli tudi film, ki velja za zelo znanega. Naslov filma v sloven??ini je
Barva ?krlata
. Nastala je tudi glasbeni posnetek na podlagi filma. Pri tem sta sodelovala Winfrey in Quincy Jones, ki sta glasbo producirala. Premiera je potekala leta 2004 v Atlanti, leto za tem pa je bila prikazana tudi na Broadwayu. Leta 2023 je iz?la tudi filmska priredba muzikala.
[5]
|
|---|
| Splo?no
| |
|---|
| Narodne knji?nice
| |
|---|
| Biografski slovarji
| |
|---|
| Znanstvene podatkovne baze
| |
|---|
| Drugo
| |
|---|
- ↑
Virtualna mednarodna normativna datoteka
?
[Dublin, Ohio]
:
OCLC
, 2003.
- ↑
Record #118884433
// Gemeinsame Normdatei
? 2012?2016.
- ↑
MusicBrainz artist ID
- ↑
4,0
4,1
Alice Walker na angle?ki Wikipediji
- ↑
5,0
5,1
5,2
5,3
5,4
5,5
Rene Ostberg. Alice Walker.
Britannica
- ↑
Walker
[
mrtva povezava
]
.
Poetry Foundation
- ↑
7,0
7,1
Anita Croy.
Alice Walker
. New York: Greenhaven Publishing, 2019.
- ↑
8,00
8,01
8,02
8,03
8,04
8,05
8,06
8,07
8,08
8,09
8,10
8,11
Mary Donnelly.
Alice Walker: The Color Purple and Other Works
. Chicago: Marshall Cavendish Benchmark, 2010.
- ↑
Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka
<ref>
; sklici, poimenovani
Poetry Foundation
, ne vsebujejo besedila (glej
stran pomo?i
).