Alfonzove ali Alfonzinske astronomske tablice ( ?pansko Tablas Alfonsies, latinsko Tabulae Alphonsinae), v?asih tudi tabele , so vsebovale podatke za izra?un polo?aja Sonca , Lune in planetov glede na zvezde stalnice.

Ime so dobile ime po Alfonzu X. Kastiljskem , ki je sponzoriral njihovo izdelavo. Sestavljene so bili v Toledu v ?paniji in vsebujejo astronomske podatke od 1. januarja 1252, ko je bil Alfonz kronan za ?panskega kralja.

Izdelava [ uredi | uredi kodo ]

Alfonz X. je zbral skupino u?enjakov, znano kot Toledska ?ola prevajalcev, ki so bili med drugimi prevajalskimi nalogami zadol?eni, da pripravijo nove tablice, ki bi posodobile Toledske astronomske tablice . Nove tablice so temeljile na starej?ih astronomskih delih in opazovanjih islamskih astronomov, katerim so dodali opazovanja toledskih astronomov. Med njimi je bilo ve? judovskih u?enjakov, kot sta bila Jehuda ben Mo?e in Izak ibn Sid. ^[1] Kralj je v Toledo pripeljal tudi Abena Raghela y Alquibicija in Abena Musio y Mohamata iz Sevilje , Jo?efa Abena Alija in Jakoba Abenvena iz Cordobe ter ?e petdeset drugih iz Gaskonje in Pariza . ^[2]

Navodila za Alfonzove tabele so bila prvotno napisana v kastiljski ?pan??ini . Prva tiskana izdaja Alfonzovih tablic je iz?la leta 1483, druga izdaja pa leta 1492. ^[3]

Georg Purbach je uporabil Alfonzove tablice za svojo knjigo Theoricae novae planetarum ( Nova teorija planetov ). Nikolaj Kopernik je pri svojem delu uporabljal drugo izdajo tablic. Te in podobne astronomske tablice so bile uporabne za izra?unavanje efemerid , ki so jih astrologi nato uporabili za izdelavo horoskopov. ^[4]

Metodologija [ uredi | uredi kodo ]

Za izra?unavanje tablic so se uporabljale metode Klavdija Ptolemaja , ki je leto razdelil na 365 dni, 5 ur, 49 minut, 16 sekund, kar je zelo blizu trenutno veljavne vrednosti. Kopernikovo opa?anje, da bi njegov sistem lahko razlo?il planetarna gibanja z najve? 34 epicikli, se je razumelo kot nakazovanje, da je bilo veliko ?tevilo dodatnih epiciklov, uvedenih pozneje v Ptolemajev sistem, zgolj usklajevanje z opazovanji. ^[5] Zanana je izjava, verjetno apokrifna, ^[6] ki jo pripisujejo kralju Algonzu, ko je sli?al razlago izjemno zapletene matematike, potrebne za prikaz Ptolemajevega geocentri?nega modela son?nega sistema: ≫?e bi se Gospod Vsemogo?ni posvetoval z mano, preden se je lotil ustvarjanja, bi mu moral priporo?iti nekaj enostavnej?ega≪ .

Priljubljenost [ uredi | uredi kodo ]

Alfonzove tablice so bile najbolj priljubljene astronomske tablice v Evropi. Posodobljene razli?ice so se redno objavljale tristo let. Nikolaj Kopernik , znan kot o?e moderne astronomije, je kupil izvod, ko je bil na Univerzi v Krakovu . Zdele so se mu tako pomembne, da jih je dal vezati v les in usnje. ^[7] Aleksander Bogdanov je trdil, da so te tablice tvorile osnovo za Kopernikov razvoj heliocentri?nega razumevanja astronomije. Leta 1551 so bile objavljene Prutenske ali Pruske tabele Erazma Reinholda, ki so temeljile na Kopernikovem heliocentri?ni modelu son?nega sistema. Kopernikova De revolutionibus ni bila enostavna za uporabo. Prutenske tabele so bile namenjene temu, da bi naredile heliocentri?ni model bolj uporaben za astrologe in astronome, vendar niso bile ?iroko sprejete zunaj nem?ko govore?ih dr?av. Nove efemeride, ki so temeljile na Alfonzovih tablicah , so ?e naprej objavljale ^[8] vse do objave Rudolfinskih tabel Johannesa Keplerja leta 1627.

Sklici [ uredi | uredi kodo ]