Alep ???
Pogled s citadele na stari del mesta s sukom
Alep Lega mesta v Siriji
Koordinati : 36°12′N 37°10′E  /  36.20°N 37.16°E  / 36.20; 37.16
Dr?ava	Sirija
Guvernat	Alep
Okro?je	D?abal Semaan
Povr?ina
? Skupno	190 km 2
Nadm. vi?ina	379 m
Prebivalstvo   (ocena 2021)
? Skupno	2.098.210
? Gostota	11.000 preb./km 2
Omre?na skupina	21
Kraj svetovne dedi??ine UNESCO
Uradno ime: Ancient City of Aleppo
Tip	kulturni
Kriteriji	iii, iv
Razglasitev	1986 (10. zasedanje)
ID #	21
Regija	Arabske dr?ave

Alep ( arabsko ??? , latinizirano:  Haleb ) je mesto z okoli 2 milijona prebivalcev na severu Sirije ob reki Kuvajk . Arabsko ime Haleb, ki pomeni ≫sve?e mleko≪, je dobilo po legendi , ki govori o Abrahamovem razdajanju mleka popotnikom skozi regijo.

Zgodovina [ uredi | uredi kodo ]

Alep, ki naj bi bil poseljen ?e pred 8 tiso?letji, se z Damaskom in ?e nekaterimi drugimi bli?njevzhodnimi mesti poteguje za naslov najstarej?e nepretrgano poseljene naselbine na svetu. Po marijskih arhivih je v 18. stoletju pr. n. ?t. bilo sredi??e amoritskega kraljestva Jaamkhad in sta mu bila podrejena Ugarit in Ebla . V 17. in 16. stoletju pr. n. ?t. so ga podjarmili Hititi . V ?asu Selevkidov , v obdobju Aleksandra Velikega , je znova pridobilo na pomebnosti in se imenovalo Beroia . Leta 64 pr. n. ?t. so ga tako kot preostanek dana?nje Sirije zavzeli Rimljani in po padcu Palmire je postalo pomembno trgovsko sredi??e ob poti med Sredozemljem in Evfratom . Obenem je bilo sredi??e izvoza olivnega olja iz okolice ter voja?ka postojanka, ki je branila meje Rimskega imperija na severu. Leta 611 so ga opusto?ili Perzijci , leta 637 pa so ga osvojili muslimani . V letih 961 in 968 so Bizantinci posku?ali vdreti vanj, vendar jim nikoli ni uspelo zavzeti citadele . V 10. stoletju so ga poru?ili trije mo?ni potresi , po katerih ga je Nuredin zgradil na novo. Leta 1124 so ga oblegali kri?arji , mongolski vpadi leta 1260 in 1401 so dodobra zdesetkali prebivalstvo. Leta 1517 je postal del Osmanskega imperija . Vzpostavil je stike z angle?kimi , nizozemskimi in francoskimi trgovci in mesto je do?ivelo razcvet, ki so ga najprej na?ela odkritja pomorskih poti v Indijo v 18. stoletju , kon?al se je pa v 19. stoletju , ko so potres in nalezlijive bolezni ubili 60 % me??anov in poru?ili dobr?en del zgradb vklju?no s citadelo. Po prvi svetovni vojni , ko se je vanj priselilo precej?nje ?tevilo Armencev , je postalo del francoske mandatne Sirije in velik del nekdanje alepske province je bil dodeljen Tur?iji . Leta 1945 je postal del neodvisne Sirije in bil vedno drugo najpomembnej?e mesto za Damaskom . Ob koncu 20. stoletja so trgovino nekoliko prizadele sankcije proti Iraku , vendar so primanjkljaj nadoknadili trgovci iz nekdanje Sovjetske zveze .

Znamenitosti [ uredi | uredi kodo ]

Citadela stoji na 50 m visoki vzpetini, kjer je verjetno ?e v 10. stoletju pr. n. ?t. stalo sveti??e (po?emer lahko sklepamo po izkopanih dveh bazaltnih levih ). Prvo utrdbo so v 4. stoletju pr. n. ?t. postavili Selevkidi. Muslimani so izkopali 20 m globok in 30 m ?irok obrambni nasip in ga na spodnjih dveh tetjinah utrdili. Dana?njo podobo je dobila v ?asu Mamelukov med 13. in 16. stoletjem , zatem pa je izgubila voja?ki pomen, zato je slu?ila kot guvernerjeva rezidenca in voja?nica . Znotraj obzidja se nahajajo Abrahamova mo?eja ki jo je v 12. stoletju postavil Nuredin (ravno tu naj bi Abraham delil mleko, poleg tega velja za enega izmed domnevnih krajev, kjer naj bi bila pokopana glava Janeza Krstnika ), ?e ena mo?eja iz 13. stoletja , obnovljeno kopali??e ( hamam ) in ostanki Ajubidske pala?e, ki jo je leta 1230 postavil Al Aziz , ?e 30 let kasneje pa so jo poru?ili Mongoli. Leta 1970 so tam za potrebe kulturnih prireditev postavili ?e betonsko kopijo rimskega gledali??a, ki sicer ni nikoli stalo tam.

V neposredni bli?ini suka (tr?nice), ki je ?e do danes ohranil precej tradicionalnega pridiha, stoji Velika mo?eja (znana tudi kot mo?eja Omajadov ali D?ami Zakarije ). V 8. stoletju jo je postavil omajadski kalif Al Valid I. na mestu, kjer je prej stala cerkev sv. Helene iz 6. stoletja . V 11. stoletju je seld?u?ki sultan Tutu? postavil minaret , ki stoji ?e danes. Preostanek mo?eje je bil uni?en v po?aru leta 1169, z obnovo je pri?el Nuredin , nadaljevali pa Mameluki vse do 15. stoletja .

Severno od citadele le?i kr??anska ?etrt Al D?ejda (≫nova ?etrt≪). Ta prete?no maronitska in armenska ?etrt, ki je nastala v poznem mamelu?kem obdobju, sestoji iz ve? ozkih ulic in cerkva razli?nih vej kr??anstva , nekaj zgradb pa nakazuje na vi?ek, ki ga je do?ivela v 17. in 18. stoletju .

Glej tudi [ uredi | uredi kodo ]

• seznam mest v Siriji

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

• The Lure of Aleppo
• Syria Gate Arhivirano 2005-11-25 na Wayback Machine .
• Catholic Encyclopedia
• Aleppo Guide Arhivirano 2019-05-17 na Wayback Machine .