Alel je ena od razli?ic istega gena na genskem lokusu , ki so prisotne v populaciji osebkov iste vrste . Razlike v zaporedju DNK razli?nih alelov se lahko izra?ajo kot razlike v fenotipski lastnosti (npr. barvi), pogosto pa niso o?itne.

Ve?ina mnogoceli?arjev je diploidnih : njihov genotip sestoji iz para homolognih kromosomov , torej imajo dva alela za vsak gen. ?e sta oba alela enaka, pravimo, da je osebek homozigot, sicer je heterozigot. V celotni populaciji je lahko prisotnih ve? alelov, vendar lahko diploidni osebek od star?ev podeduje samo dva od njih. ?tevilo alelov in njihova porazdelitev v populaciji je eno od meril genetske raznolikosti .

S porazdelitvijo (frekvenco) alelov je mogo?e napovedati porazdelitev ustreznih genotipov v populaciji. Najpreprostej?i primer opisujeta naslednji ena?bi (glej Hardy-Weinbergovo na?elo ):

${\displaystyle p+q=1\,}$

${\displaystyle p^{2}+2pq+q^{2}=1\,}$,

kjer je p frekvenca enega in q frekvenca drugega alela, njun se?tevek pa je 1 (100 %). Posledi?no je p² dele? osebkov v populaciji, homozigotnih za prvi alel, 2pq je dele? heterozigotov, q² pa dele? homozigotov za drugi alel. ?e je v tej kombinaciji prvi alel dominanten, bo dele? osebkov z dominantnim fenotipom enak p² + 2pq , dele? osebkov z recesivnim fenotipom pa q² . V praksi je dedovanje redko tako preprosto; lokusi se lahko dedujejo vezano, torej na frekvenco alelov nekega gena vplivajo frekvence alelov drugega gena, poleg tega lahko na njihovo izra?anje vplivajo tudi okoljski dejavniki.

Dominantnost in recesivnost [ uredi | uredi kodo ]

Izra?anje dolo?enega alela je pogosto odvisno od drugega alela v osebkovem genotipu. ?e je fenotip heterozigota podoben fenotipu homozigota za enega od alelov, potem je tisti alel dominanten , drugi pa recesiven . Ta lastnost ni absolutna: obstaja cel gradient dominantnosti oz. recesivnosti, ki se lahko z evolucijo dolo?enega alela tudi spreminja, zato govorimo o dominantnosti oz. recesivnosti samo na relaciji med konkretnimi aleli. Soroden izraz je penetranca: to je dele? osebkov z dolo?enim alelom v populaciji, pri katerih je izra?ena povezana fenotipska lastnost. Alel, ki je dominanten nad vsemi drugimi aleli in se vedno izrazi, ima 100 % penetranco.

Viri [ uredi | uredi kodo ]

• Cooper, G.M.; Hausman, R.E. (2004). The Cell: a molecular approach (3. izd.). Sunderland: Sinauer Associates, Inc. str.  90 . ISBN   0-87893-214-3 .
• Hartl, Daniel L. (2005). Essential genetics: A genomics perspective (4. izd.). Jones & Bartlett Publishers. str. 600. ISBN   978-0-7637-3527-2 .
• Malats, N.; Calafell, F. (Julij 2003). ≫Basic glossary on genetic epidemiology≪. Journal of Epidemiology and Community Health . Zv. 57, ?t. 7. str. 480?482. doi : 10.1136/jech.57.7.480 . PMC   1732526 . PMID   12821687 .

Ta ?lanek o genetiki je ?krbina . Pomagajte Wikipediji in ga raz?irite .

• p
• p
• u