한국   대만   중국   일본 
Aleksander iz Neckhama - Wikipedija, prosta enciklopedija Pojdi na vsebino

Aleksander iz Neckhama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Aleksander iz Neckhama
Rojstvo 8. september 1157 [1]
St Albans [d] [1]
Smrt 31. marec 1217 [2] [1] (59 let)
Kempsey [d] [1]
Bivali??e Saint Albans, Oxford , Pariz , Worcester
Podro?ja filozofija , teologija

Aleksander iz Neckhama [al?k?sand?r n?k?m] ( latinsko Alexander Nequam ), poznan tudi kot Alexander Neckam , angle?ki znanstvenik in teolog , * 8. september 1157 , Saint Albans, Anglija , † 31. marec 1217 , Kempsey, grofija Worcestershire, Anglija.

Aleksander iz Neckhama velja za enega izmed najbolj vsestranskih in plodovitih angle?kih u?enjakov, ki so v zadnjih desetletjih dvanajstega stoletja ?tudirali v Parizu .

Kot pesnik, znanstvenik in teolog je napisal obse?na dela, izmed katerih se je najbolj uveljavila njegova temeljita analiza svetopisemskih knjig Visoko pesem in Pridigar (Kohelet) , zaradi katerih si je tudi prislu?il spo?tovanje filozofa Roberta Holcota. Izmed njegovih lastnih del med pomembnej?a uvr??amo zbirko spisov De naturis rerum , Speculum speculationum in De utensilibus .

Velja za filozofa, ki je v Evropi ponovno obudil Aristotelove nauke.

?ivljenje [ uredi | uredi kodo ]

Aleksander iz Neckhama se je rodil 8. septembra 1157 v mestu Saint Albans na vzhodu Anglije. Njegova mati, Hodierna iz St. Albansa je bila zaposlena kot dojilja takratnega prestolonaslednika Riharda I . Tako je Aleksander v zgodnjih letih odra??al kot monarhov rejni?ki brat.

Izobra?eval se je v ?oli opatije St. Albansa in kasneje pod okriljem opatije St. Albansa tudi pou?eval na ?oli v Dunstablu. Izobra?evanje je med letoma 1175 in 1182 nadaljeval v Franciji . Sprva je obiskoval ?olo pri Petit Pointu, kjer je pod vodstvom Williama de Montibusa ?tudiral medicino, teologijo ter civilno in kanonsko pravo4, leta 1180 pa je postal ugleden predavatelj umetnosti na Univerzi v Parizu. V tem obdobju je pari?ka univerza veljala za najbolj?o. Po vrnitvi v Anglijo leta 1186 je nadaljeval s pou?evanjem v Dunstablu in se kasneje uveljavil ?e v Saint Albansu. Okoli leta 1190 se je preselil v Oxford , kjer je na univerzi pou?eval teologijo . V srednjih letih svojega ?ivljenja je veliko ?asa pre?ivel na kraljevem dvoru. Kot avgu?tinski kanonik , je bil 1213 imenovan za opata Cirencesterske opatije. Njegovo napredovanje je pripomoglo, da je mesto postalo pomembno srednjeve?ko sredi??e trgovanja z volno.

Med 11. in 30. novembrom leta 1215 se je udele?il ?etrtega lateranskega koncila , s katerim je Pape? Inocenc III. kr??anski svet pozval na kri?arsko vojno .

Umrl je 31. marca 1217 v Kempseyju, delu Worcestershirske grofije in bil pokopan v  Worcesteru [3] .

Dela [ uredi | uredi kodo ]

Aleksander Neckam je za sabo pustil ?tevilne rokopise o razli?nih temah. Speculum speculationum je posve?eno teolo?kim vsebinam. Le dve njegovi deli sta bili natisnjeni: De naturis rerum in pesem z naslovom De laudibus divinae sapientiae . De naturis rerum je njegovo najpomembnej?e delo, ker se v njem zrcalijo ?tevilna znanstvena dognanja 12. stoletja.

Speculum speculationum [ uredi | uredi kodo ]

Rokopis Speculum speculationum vsebuje zapiske z njegovih teolo?kih predavanj na Oxfordu. Gre za njegov najpomembnej?i prispevek k razvoju teologije. Hkrati je to delo tudi pomemben zgodovinski vir o akademskih za?etkih v Oxfordu, ki danes sodi med najbolj znane  univerze na svetu. V rokopisu, ki je nedokon?an, prevladuje kritika in obsodba katarov in njihove herezije oz. krivoverstva. V njem Neckam govori, da dualizem ne obstaja (dobri bog duha in zlobni bog, ki je stvarnik materialnega sveta). Zloba po mnenju Alexandra Neckama pomeni odsotnost boga. V nadaljevanju se usmeri k uporabi dialektike pri pou?evanju teologije, s ?imer je jasno ponazorjeno njegovo spo?tovanje do avtoritete Aristotela, zlasti v logiki in naravoslovju na splo?no. S svojim pristopom je pove?al zanimanje za dela tega gr?kega filozofa v cerkvenih krogih. Vpliv del Aristotela na teologe se je stopnjeval, dokler njegova filozofija ni postala stalni del kr??anskega nauka, zahvaljujo? se Toma?u Akvinskemu iz 13. stoletja.

De naturis rerum [ uredi | uredi kodo ]

Delo je bilo najverjetneje napisano okoli leta 1180 in je postalo zelo znano konec 12. stoletja. V njem je Neckam pokazal veliko poznavanje takratnih dose?kov v znanosti. Razumevanje materialnega sveta je bilo takrat podrejeno teologiji. V svojem delu uporablja prispodobe, ki se v ?ir?em kontekstu s komentarji navezujejo na Staro zavezo v Svetem pismu . ?eprav gre za njegovo najpomembnej?e delo, le-to ni zapisano kot samostojno in je mo?no povezano z drugimi rokopisi [4] .

V eni izmed primerjav govori o ribah ali kosih mesa, ki so v vodi videti ve?je. To primerja s trpljenjem in ugotavlja, da isto trpljenje ni videti enako v mirnem obdobju in v kriznih ?asih.

Podobno primerjavo dela s palico v vodi, ki je videti neporavnana zaradi loma svetlobe pri prehodu iz zraka v vodo. Vodo razlaga kot ponazoritev te?av, palico pa vidi kot izbiro prave poti. Na koncu ugotovi, da tudi ?e v te?avah izberemo pravo pot, to ni vedno takoj razvidno zunanjemu opazovalcu.

V naslednji prispodobi za?ne z ugotovitvijo iz materialnega sveta. Oseba, ki je v temi, lepo vidi drugo osebo na svetlobi. Tista, ki je v temi, pa ni vidna. Razmi?ljanje zaklju?i s sklepom, da so dejanja pomembne?ev vidna navadnim ljudem, obratno pa ne velja.   

Zanimiva je tudi zgodba o Soncu, ki z ve?jo oddaljenostjo daje vtis o svoji ve?ji mo?i. To primerja s poznavanjem katerekoli pomembne osebnosti. Bli?e kot je, bolj navadna se zdi in prijateljstvo z njo je manj posebno.

V  njegovih dveh delih, v delu De naturis rerum in ?e prej, leta 1188 v delu De utensilibus , je zapisan najstarej?i dokaz o uporabi kompasa za plovbo v zahodni civilizaciji, kar je le 100 let po omembi kompasa na Kitajskem ( ?en Kuo ). Alexander Neckam je opisal njegov natan?en na?in delovanja s pomo?jo magnetne igle. Najbr? se je ?e v Parizu tekom ?tudija sre?al s to napravo. Navedba kompasa in pomorskih drugih naprav je v tistem ?asu omogo?ala bolj?o predstavo o poteh plovbe in plovbo na dalj?e razdalje brez vidnega kopnega.

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 Oxford Dictionary of National Biography ? Oxford : OUP , 2004.
  2. data.bnf.fr : platforma za odprte podatke ? 2011.
  3. ≫Alexander Neckam www.britannica.com≪ . Pridobljeno 26. novembra 2021 .
  4. ≫Alexander Neckam www.newworldencyclopedia.org≪ . Pridobljeno 26. novembra 2021 .

Literatura in viri [ uredi | uredi kodo ]

  • Alexander Neckam. [citirano 26. 11. 2021]. Dostopno na naslovu: https://www.britannica.com/biography/Alexander-Neckam
  • Alexander Neckam. [citirano 26. 11. 2021]. Dostopno na naslovu: https://www.newworldencyclopedia.org/entry/Alexander_Neckam
  • Hunt, T. 1991. Teaching and Learning Latin in 13th-century England: volume one. Oxford: Boydell & Brewer. Str. 177.