Akord

Akord je sozvo?je treh ali ve? tonov . V glasbi , na katero je vplivalo evropsko glasbeno izro?ilo, so akordi v osnovi sestavljeni iz terc in se nana?ajo na sorodno tonsko lestvico .

Pojmovanje akordov ( harmonskih vertikalnih struktur) se je v evropskem prostoru lahko za?elo s prekinitvijo uporabe enoglasja oziroma dvoglasja. V obdobju do za?etka 20. stoletja so bili kot akordi v najve?ji meri obravnavani trizvoki in pozneje ?etverozvoki . Z izjemo sistemati?ne ureditve modela kvintnega oziroma kvartnega kroga (ki ga v teh obdobjih glasbeni teoretiki niso obravnavali kot akord) so se vsa sozvo?ja nana?ala na ter?no, tonalno harmonijo, in so bila obravnavana v funkcijskem kontekstu. Zaradi predpisane uporabe konsonanc je bilo uporabno polje harmonske vertikale v primerjavi s celotno mno?ico mo?nih sozvo?ij zanemarljivo majhno, s trizvoki, ki dolo?ajo tonalnost , pa so zapustila neizbrisljiv pe?at evropski glasbeni miselnosti.

Akorde lahko delimo glede na:

?tevilo tonov (trizvoki, ?etverozvoki, peterozvoki, itd.)
intervale, ki sestavljajo osnovne strukture (ter?ni, sekundni in kvartni akordi)
- ter?ne akorde poimenujemo glede na interval, ki obsega osnovno strukturo (kvintakord, septakord, nonakord, undecimakord, ...)
deljeno sestavljenost ( bikordi , polikordi , amalgami , interpolacijski akordi , ...)
piramidalne proporce (simetri?ni, zrcalni, z nara??ajo?im, padajo?im intervalnim zaporedjem, itd.)
tonsko polje ( pandiatoni?ni , pentatoni?ni , zvo?ne ploskve ...)
alteracije tonov (alterirani akordi diatoni?nega in kromati?nega tipa, akordi z alteriranimi toni )
...

Akordi ter?ne harmonije [ uredi | uredi kodo ]

Trozvoki [ uredi | uredi kodo ]

kvintakord ( generalbasna okraj?ava: 5/3)
- durov kvintakord, sestavljen iz zaporedja intervalov v3 in m3 (za vse na?tete primere velja intervalna gradnja navzgor)
- molov , sestavljen iz intervalov m3 in v3
- zve?ani kvintakord, sestavljen iz intervalov v3 in v3
- zmanj?ani kvintakord, sestavljen iz intervalov m3 in m3

Osnovne intervalne strukture kvintakordov se raz?irjajo po postopku t. i. obratov (rotacije oz. cikli?ne permutacije tonov) tako, da se prvi, spodnji (basov) ton transponira za oktavo navzgor, medtem ko druga dva tona ostaneta na svojem mestu. ?tevilo mo?nosti obratov je enako ?tevilu tonov v akordu. Tako ima npr. trizvok tri mo?nosti obratov (?eprav pogosto tolma?imo kot 1 (osnovni) + 2 obrata, ?etverozvok ?tiri, itd. Prvi obrat kvintakorda se imenuje sekstakord, drugi pa kvartsekstakord. Npr. obrata C-durovega kvintakorda (5/3) (C-E-G) sta sekstakord (6) (E-G-C) in kvartsekstakord (6/4) (G-C-E).

sekstakord (okraj?ava: 6 akord oklepa interval seksta )
- durov sekstakord, sestavljen iz intervalov m3 in ?4
- molov sekstakord, sestavljen iz intervalov v3 in ?4
- zve?ani sekstakord, sestavljen iz intervalov v3 in zm4
- zmanj?ani sekstakord, sestavljen iz intervalov m3 in zv4

kvartsekstakord (okraj?ava: 6/4 akord oklepa interval seksta, prvi interval v akordu je kvarta ).
- durov kvartsekstakord, sestavljen iz intervalov ?4 in v3
- molov kvartsekstakord, sestavljen iz intervalov ?4 in m3
- zve?ani kvartsekstakord, sestavljen iz intervalov zm4 in v3
- zmanj?ani kvartsekstakord, sestavljen iz intervalov zv4 in m3

?etverozvoki [ uredi | uredi kodo ]

septakord (splo?na okraj?ava osnovne oblike akorda je 7)
- durov septakord / ?e je zgrajen na dominanti dominantni septakord, okr. D7, sestavljen iz intervalov v3, m3 in m3
- molov septakord, sestavljen iz intervalov m3, v3 in m3
- zmanj?ani septakord z zmanj?ano septimo, sestavljen iz intervalov m3 , m3 in m3
- durov septakord z veliko septimo, sestavljen iz intervalov v3, m3 in v3
- molov septakord z veliko septimo, sestavljen iz intervalov m3, v3 in v3
- molov septakord z malo septimo, sestavljen iz intervalov m3, v3, m3
- zve?an septakord z veliko septimo, sestavljen iz intervalov v3, v3, m3
- zmanj?an septakord z malo septimo, sestavljen iz intervalov m3, m3, v3

**akord, ki bi bil sestavljen iz treh velikih terc (≫zve?ani septakord≪), bi imel ponovljen basov ton, zatorej bi zvenel le kot zve?ani kvintakord s podvojeno oktavo. Zato ga ne ?tejemo v skupino septakordov.

Obrati septakorda so:

kvintsekstakord (okraj?ava: 6/5)
terckvartakord (okraj?ava: 4/3)
sekundakord (okraj?ava: 2)

Akordi, ki jih sestavlja pet ali ve? tonov [ uredi | uredi kodo ]

Ti akordi so v svojih osnovnih oblikah pravtako zgrajeni iz velikih in malih terc, poimenovani pa so po intervalih, ki obsegajo celotno strukturo. Glede na ?tevilo tonov imenujemo:

nonakord (oklepa ga interval nona - okr. 9)
undecimakord (oklepa ga interval undecima - okr. 11)
tercdecimakord (oklepa ga interval tercdecima - okr. 13)

*Pri ≫kvintdecimakordu≪ bi se v osnovni postavitvi sedmih zaporednih terc ponovil basov ton, zato ga ne obravnavamo ve?.

Alterirani akordi diatoni?nega in kromati?nega tipa [ uredi | uredi kodo ]

Sekundni akordi (sekundna harmonija) [ uredi | uredi kodo ]

Na enak na?in kot tvorimo akorde iz terc (in njim komplementarnih intervalov, sekst) in akorde iz kvart (kvint), jih lahko tvorimo tudi iz sekund (septim). Kvartni akord (sestavljen iz ?4) na tonu C bi zvenel c-f-b-es, sekundni (sestavljen iz v2) pa c-d-e-fis. Obrati sekundnih akordov zelo ote?ujejo razpoznavo. Slednji primer (c-d-e-fis), ki ima v sekundni harmoniji pomen osnovnega akorda, bi lahko v modalnem smislu dobil pomen celotonskega akorda , v ter?ni harmoniji pa bi lahko predstavljal sekundni obrat nonakorda. Za razliko od kvartno-kvintnih akordov, kjer sta osrednja intervala, s katerima gradimo vertikalne strukture, ?4 in ?5, se pri sekundno-septimnih akordih poraja ve?ji problem nomenklature. To pogojujeta po dve razli?ici sekunde: m2 in v2, ter septime: m7 in v7. Zaradi tega s strani glasbene teorije obstaja manj predlogov za poimenovanje.

Ter?ni akordi (ter?na harmonija) [ uredi | uredi kodo ]

Mnogostranost akordov [ uredi | uredi kodo ]

Osnova so mnogostranosti durovih in molovih akordov :

durov kvintakord (D 5/3) se pojavi na:
- I., IV. in V. stopnji v durovih lestvicah
- V. in VI. stopnji v harmoni?nih molovih lestvicah
molov kvintakord (m 5/3) se pojavi na:
- II., III. in VI. stopnji v durovih lestvicah
- I. in IV. stopnji v harmoni?nih molovih lestvicah
zmanj?an kvintakord (zm 5/3) se pojavi na:
- VII. stopnji v durovi lestvici
- II. in VII. stopnji v harmoni?nih molovih lestvicah
zve?an kvintakord (Zv 5/3) na III. stopnji v harmoni?ni molovi lestvici