Ahemenidsko Perzijsko cesarstvo P?rsa
550?330 pr. n. ?t.
Prapor Kira II.
Zemljevid Ahemenidskega cesarstva v najve?jem obsegu do pribli?no 480. pr. n. ?t.
Glavno mesto	Babilon [1] (glavno mesto), Pasargad, Ekbatana , Suza , Perzepolis
Skupni jeziki	stara perzij??ina , [a] aramaj??ina [b] (uradni jezik), akad??ina , [2] medij??ina , elam??ina , sumer??ina [c]
Religija	Zoroastrstvo , Babilonska vera [3]
Vlada	Fevdalna monarhija
?ahan?ah
? 559?529 pr. n. ?t.	Kir II. Veliki
? 336?330 pr. n. ?t.	Darej III.
Zgodovinska doba	antika
?  perzijska vstaja	550 pr. n. ?t.
? Zasedba Lidije	547 pr. n. ?t.
? Zasedba Babilonije	539 pr. n. ?t.
? Zasedba Egipta	525 pr. n. ?t.
? Gr?ko-perzijska vojna	499?449 pr. n. ?t.
? Padec pod Makedonijo	330 pr. n. ?t.
Povr?ina
500 pr. n. ?t.	8.000.000 km 2
Prebivalstvo
? 500 pr. n. ?t. [4]	50.000.000
Valuta	Daric , Siglos
+
Predhodnice Naslednice Medijsko cesarstvo Novobabilonsko cesarstvo Lidija Stari Egipt Makedonski imperij
Danes del	Dana?nje dr?ave   Afganistan   Armenija   Azerbajd?an   Bahrajn [5]   Bolgarija   Ljudska republika Kitajska   Ciper   Egipt   Eritreja   Gruzija   Gr?ija   Indija   Iran   Irak   Izrael   Jordanija   Kazahstan   Kuvajt   Kirgizistan   Libanon   Libija   Severna Makedonija   Oman [6]   Pakistan Palestina   Katar   Romunija   Rusija   Saudova Arabija   Sudan   Sirija Tad?ikistan

Ahemenidsko Perzijsko cesarstvo (perzijsko: ?????????, staroperzijski Haxamane?iyan) je bilo prvo Perzijsko cesarstvo, ki je od leta 550. do 330. pr. n. ?t. obsegalo prostor Velikega Irana . Ahemenidi so bili druga iranska cesarska dinastija po Medijskem cesarstvu . Na vrhuncu svoje mo?i se je iransko Ahemenidsko cesarstvo raztezalo na okoli 10,7 milijonov km², kar je najve?je cesarstvo v zgodovini starega veka. Prav tako je cesarstvo v tem ?asu obsegalo okoli 46% svetovne populacije.

Ahemenidsko Perzijsko cesarstvo je ustanovil Kir Veliki , ki ga je raz?iril na ve?ji del azijskega dela Bli?njega vzhoda, njegovi nasledniki Kambiz II. in Darej Veliki pa so ga raz?irili tudi na Afriko in Evropo, kar je pomenilo, da je bilo prvo cesarstvo, ki se je raztezalo na treh kontinentih. Ozemlje cesarstva je razen Irana obsegalo dele dana?nje Indije in Pakistana , podro?je Srednje Azije , Male Azije , Trakije , ve?ji del obal ?rnega morja , Mezopotamijo , sever Arabskega polotoka, Levant , Sirijo ter severovzhodni del Afrike z Egiptom , Libijo , Sudanom in Etiopijo .

V zahodni zgodovini si Ahemenidsko perzijsko cesarstvo najla?je zapomnimo po gr?ko-perzijskih vojnah , uspe?nem modelu Kirove in Darejeve centralizirane administracije, ^[7] bogati umetni?ki zapu??ini, osvoboditvi ?idov iz babilonskega ujetni?tva, toleranci do verskih manj?in ter prvem pisanem spomeniku o ?lovekovih pravicah ( Kirov valj ). Ahemenidsko cesarstvo je propadlo tekom 4. stoletja pr. n. ?t., ko ga leta 330. pr. n. ?t. osvoji Aleksander Veliki .

Zgodovinski viri [ uredi | uredi kodo ]

Problem pri raziskovanju Ahemenidskega cesarstva predstavlja omejeno ?tevilo pisanih dokumentov, kar ahemenidske vladarje razlikuje na primer od asirskih kraljev. Velik del perzijskih zgodovinskih zapisov je bil uni?en v mnogih opusto?enjih makedonskih, arabskih ter posebej mongolskih osvajalcev. Ohranjeni dokumenti v glavnem vsebujejo administrativne evidence o kraljevskih satrapijah (dedovanje zemlje, dav?ne dokumente in podobno). Velik del zgodovinskih virov o Ahemenidskom cesarstvu temelji na zapisih njihovih sovra?nikov Grkov ; Herodot , Strabon , Ktezij , Polibij , Klavdij Elijan , itd. Ostali tuji viri so egiptovski zapisi in biblijske knjige o Ezri in Esteri, ki tudi vsebujejo reference na nekaj perzijskih kraljev. Anti?ni avtorji so precej pisali o Ahemenidskom cesarstvu, vendar je ve?ina teh del izgubljena, ohranjeno je le nekaj odlomkov. Ahemenidski vladarji so zapustili precej?nje ?tevilo kraljevskih zapisov (npr. v Behistunu) v katerih opisujejo dela na gradbi??ih in njihov pomen za politiko cesarstva. Taki dokumenti le delno odpirajo zgodovinsko perspektivo v kontekstu razumevanja njihovega izvajanja oblasti.. ^[8]

^[9]

Literatura o Ahemenidih je zelo raznolika, njihova analiza pa problemati?na glede na to, kako je neenakomerno distribuirana v prostoru in ?asu. Na primer, medtem ko na podro?jih kot so Fars, Suza, Egipt in Babilon obstajajo ?tevilni dokumenti, jih je v ostalih delih cesarstva malo ali ni?. V kronolo?kem smislu, je doba vladavine Kira Velikega, Dareja Velikega, Artakserksa I. in Dareja II. polna dokumentov, kar ni primer z ostalimi obdobji.

Zgodovina [ uredi | uredi kodo ]

Poreklo dinastije [ uredi | uredi kodo ]

Glavni ?lanek: Ahemen .

Ustanovitelj ahemenidske dinastije je po legendi Ahemen (staroperzijsko Haxamani?: ?prijateljskega duha“), vendar je obstoj te zgodovinske osebe sporen. Glede na Behistunske napise, je bil Ahemen kralj perzijskih plemen v zahodnem Iranu (blizu Urmijskega jezera ) ob koncu 8. stoletja pr. n. ?t., davek pa je pla?eval Asircem, ki so v tem ?asu vladali v regiji. ^[7]

Pod pritiskom mogo?nih kraljestev Medijcev, Asircev in Urartu, so se Perzijci selili ju?no od gorskega masiva Zagros in ob koncu 2. tiso?letja pr. n. ?t. postopno naselili podro?je okoli mesta An?ana . ^[10] Ahemenov sin, perzijski vladar Teisp je ?iril ahemenidski vpliv na osvojena ozemlja okoli An?ana in v regiji Fars ter se imenoval za kralja An?ana, medtem ko asirski kralj Asurbanipal osvaja Suzo in s tem izgine Elamsko kraljestvo.

Teisp je postal prvi ahemenidskil kralj, ki je nosil titulo kralja An?ana. Po njegovi smrti se je kraljestvo razdelilo med dva njegova sinova: Kira I. (Kura?), ki mu je pripadel An?an in Arijaramna (Arijaramna:?tisti, ki je prinesel mir v Iran“), ki mu pripade Parsuma?. Ta kralja imata samo omejeno vlogo v regiji v kateri so ?e naprej dominirali Medijci in Asirci . Obstoj Kira I. je dokazan s pe?atom na katerem pi?e ?An?an Kura?, sin Teispov“. To se je nana?alo na priznanje izpla?ila davka asirskemu kralju Asurbanipalu od Kura?a Parsuma?a, kar s kombiniranjem perzijskih in asirskih virov ka?e na to, da je Kir I. zdru?il dve kroni (svojo in Arijaramnovo). ^[11] Tak scenarij je verjeten glede na to, da Perzijci pod asirsko dominacijo niso ?eleli lo?evati svoja kraljestva. Alternativna zgodba bi bila, da je obstajal samo en kralj (Kir I.), ki je vladal tako An?ani kot Parsuma?u, medtem ko je Arijaramn izmi?ljen lik. Vseeno pa lo?eno omenjanje An?ana in Parsuma?a sugerira, da sta obstajala dva perzijska kralja. Po padcu Novoasirskega cesarstva, so Ahemenidi priznali medijsko nadvlado v regiji. ^[12] Vzroki in oblika prehoda pod Medijsko cesarstvo so ?e naprej nepoznani.

Darej Veliki je bil prvi, ki je omenil Ahemena kot prednika Kira Velikega (576 - 529 pr. n. ?t.) oziroma kot ustanovitelja ahemenidske dinastije. Nekateri zgodovinarji verjamejo, da si je Darej Veliki izmislil Ahemenov lik, da bi upravi?il svoj prihod na oblast z zamenjavo Smerdisa. ^[13] V primeru obstoja Ahemena bi to pomenilo, da ahemenidska dinastija datira od za?etka 7. stoletja pr. n. ?t. in traja skoraj ?tiri stojetja, vse do 330. pr. n. ?t.

Ahemenidski vladarji [ uredi | uredi kodo ]

Glavni ?lanek: Ahemenidi .

Vladar	Doba vladanja	Sorodstvo
Ahemen	cca 705 - cca 675 pr. n. ?t.	Nepoznan
Teisp	cca 675 - cca 640 pr. n. ?t.	sin Ahemena
Kir I. An?anski	cca 640 - cca 580 pr. n. ?t.	sin Teispa
Kambiz I.	580 - 559 pr. n. ?t.	sin Kira I.
Kir II. Veliki	559 - 530 pr. n. ?t.	sin Kambiza I.
Kambiz II.	530 - 522 pr. n. ?t.	sin Kira Velikega
Smerdis	marec 522 - september 522 pr. n. ?t.	sin Kira Velikega
Darej I. Veliki	september 522 - oktober 486 pr. n. ?t.	sin Histaspa , bratranec Kambiza II.
Kserkses I. Veliki	september 486 - oktober 465 pr. n. ?t.	sin Dareja Velikega, vnuk Kira Velikega
Artakserks I. Dolgoroki	465 - 424 pr. n. ?t.	sin Kserksa I. Velikega
Kserkses II.	424 - 424 pr. n. ?t.	sin Artakserksa I.
Sogdijan	424 - 423 pr. n. ?t.	sin Artakserksa I.
Darej II.	423 - 404 pr. n. ?t.	sin Artakserksa I.
Artakserks II. Mnemon	travanj 404 - marec 358 pr. n. ?t.	sin Dareja II.
Artakserks III. Noh	marec 358 - september 338 pr. n. ?t.	sin Artakserksa II.
Artakserks IV.	september 338 - junij 336 pr. n. ?t.	sin Artakserksa III.
Darej III.	junij 336 - 330 pr. n. ?t.	sin Arsama, bratranec Artakserksa IV.

Vzpostavitev in ?irjenje cesarstva [ uredi | uredi kodo ]

Kir Veliki [ uredi | uredi kodo ]

Glavni ?lanek: Kir II. .

Leta 559 pr. n. ?t. an?anski prestol zasede Kir II. Veliki, sin Kambiza I. Ker je Kir Veliki zedinil obe perzijski kraljestvi, ga ?tejejo za prvega pravega perzijskega kralja. V za?etku Kirove vladavine je bila Perzija ?e naprej pod nadvlado mo?nega Medijskega cesarstva.

Med letoma 553 in 550 pr. n. ?t. se Perzijci uprejo oziroma nastane vojna med Medijci in Perzijci, v kateri Kir Veliki premaga svojega deda, medijskega kralja Astiaga in zavzame Ekbatano (Hagmatana ?Mesto zbiranja“, danes Hamadan). Ta prevrat je bil vzrok prenosa politi?ne mo?i od Medijcev na drug iranski narod - Perzijce, ki so sedaj dominirali nad Medijci. ^[14] Kir Veliki se je proti biv?emu medijskemu kralju obna?al velikodu?no; pustil ga je ?iveti in mu obljubil, da se bo obna?al kot njegov legitimni naslednik. Glede na zapis Ktezija in Ksenofonta, se je Kir poro?il z Astiagovo h?erjo Amitiso, kas se zdi nelogi?no, ker bi to bila tako njegova ?ena kot teta. Verjetna razlaga je, da se je Astiag ?e enkrat poro?il in da je njegova druga ?ena rodila navedeno h?er. ^[15] Ekbatana, do tedaj glavno mesto Medije, je zaradi svojega velikega strate?kega pomena kontrole Srednje Azije, postalo glavno mesto novega Ahemenidskega Perzijskega cesarstva. ^[16]

Prenos politi?ne dominacije od Medijcev na Perzijce je pomenil velik preobrat na Bli?njem vzhodu, ker je moral Kir Veliki po pokoritvi Medijskega cesarstva obra?unati ?e s svojimi sosedi in nekdanjimi medijskimi zavezniki; mogo?nim Lidijskim in Babilonskim cesarstvom. Lidijski kralj Krez (Astijagov svak) je v prevratu med dvema iranskima dinastijama videl prilo?nost za raz?iritev svojega Lidijskega cesarstva, in je s svojo vojsko krenil na pohod proti Ahemenidskemu cesarstvu. Kir Veliki ubrani cesarstvo od napada v bitki pri Pterii in nadaljuje boj proti Lidijcem vse do kon?ne osvojitve lidijskega glavnega mesta Sardesa , in s tem Lidijsko cesarstvo neha obstajati. Bogati lidijski kralj Krez je bil ujet, ^[17] a ga je Kir pomilostil in vzel za svojega osebnega svetovalca na kraljevem dvoru.

Leta 546 pr. n. ?t. se Kir Veliki vrne iz Male Azije, ki je bila popolnoma pokorjena razen jonska in eolijska mesta. Perzijski veliki kralj takoj za?ne nove vojne pohode proti Babiloniji, Skitiji , Baktriji in Egiptu , ki so bili politi?na pretnja Perzijskemu cesarstvu. To obdobje je slabo poznano, razen tega, da je bila babilonska vojska pora?ena v bitki pri Opisu, potem pa je leta 539 pr. n. ?t. tudi samo glavno mesto Babilon padlo v perzijske roke po zvitem obleganju, v katerem se je perzijska vojska ob Evfratu vtihotapila v mesto in ga zavzela brez odpora. Po Babilonu je Kir Veliki leta 540 pr. n. ?t. osvojil Baktrijo in Sakijo . Predpostavljajo, da je medtem Kir osvojil tudi Partijo , Drangijano , Arijo , Horezm , Gandaro , del Skitije, Sagartijo , Arahozijo in ju?ni Balud?istan (Makran). Ti podatki so znani iz Darejevih Behistunskih napisov na katerih so navedena vsa osvojena ozemlja.

Politika Kira Velikega na osvojenih ozemljih je bila zelo tolerantna, s ?imer si je perzijski vladar posku?al zagotoviti lojalnost pokorjenih narodov. Kir in njegovi naslednik so tudi sku?ali omiliti nacionalisti?ne napetosti med narodi znotraj cesarstva, kar je predstavljalo revolucionarni preobrat glede na ostala obdobja zgodovine Bli?njega vzhoda.

Po zavzetju Babilona, Kir Veliki omogo?i ujetim ?idom vrnitev v Jeruzalem, in jim financira vrnitev in rekonstrukcijo poru?enega Salomonovega templja. Po tem Kir osvoji celotno Mezopotamijo in severne dele Arabskega polotoka in tako pod njegovo oblast pridejo tudi Arabci. Okoli leta 545 pr. n. ?t. je osvojen tudi Ciper. Glede na omejene zgodovinske vire, se o Kirovem osvajanju Sirije, Fenicije in Palestine ve zelo malo.

Kambiz II. [ uredi | uredi kodo ]

Glavni ?lanek: Kambiz II. .

Kirov naslednik in njegov sin Kambiz II. med letoma 525 in 522 pr. n. ?t. vodi afri?ke ekspedicije in osvaja Egipt in ve?ji del severovzhodne Afrike; kraljestva Libije, Kirenaike in Nubije. ^[18] Kambiz se je za pu??avsko ekspedicijo pripravil tako, da je sklenil zavezni?tvo z arabskimi poglavarji, ki so perzijski vojski dobavljali potrebno vodo. Egiptovski faraon Amazis II. je upal da mu bo zavezni?tvo z Grki pomagalo da se upre perzijski invaziji. Faraonovo upanje je propadlo, ker so se ciprska mesta in tiran Polikrat z otoka Samosa, ki je posedoval veliko mornarico, odlo?ili priklju?iti Perziji, medtem ko je poveljnik gr?kih enot Fan iz Halikarnasa prestopil k perzijski vojski. V odlo?ilni bitki pri Peluziji je bila egiptovska vojska pora?ena, kmalu zatem pa osvojeno mesto Memfis . Bitka je postala popularna po tem, da so Perzijci kot ??ite uporabili ma?ke, ki so bile Egip?anom svete, pa so se ti predali iz strahu, da jih ne bi po?kodovale. ^[19] Ujeti faraon Psametik III. je bil ubit, ker je posku?al z vstajo. Egip?anski zapisi govore, da je Kambiz uradno prevzel faraonski naslov. Kambiz II. je iz Egipta posku?al osvojiti Ku?, kraljestvo, ki se je nahajalo v dana?njem Sudanu in Etiopiji. Njegova vojska ni uspela pre?kati surovo pustinjo in se je ob velikih izgubah vrnila.

V ?asu Kambizovih pohodov v Afriki, se je v srcu Perzije pojavil ?lovek, ki je trdil, da je Bardija ( Smerdis ), ?eprav je bil pravi Smerdis ubit tri leta prej. Bil je to ?arovni?ki uzurpator Gaumati, ki je ?elel zasesti perzijski prestol, kar mu je tudi uspelo, ker so ga priznali za kralja. Kambiz II. je posku?al obra?unati z njim, a je na poti v Pasargad izgubil ?ivljenje. Po Darejevih navedbah, je Kambiz naredil samomor, ker je menil da nima mo?nosti da se vrne na prestol. Gr?ki zgodovinarji Herodot in Ktezije pa navajata, da je bila smrt nesre?en slu?aj.

Darej Veliki [ uredi | uredi kodo ]

Glavni ?lanek: Darej I. .

Nih?e se ni upal upreti la?nemu kralju razen Dareja I. Velikega, ki ga s pomo?jo ?estih perzijskih plemi?ev preseneti in ubije leta 522 pr. n. ?t. Darej Veliki postane perzijski veliki kralj. Poro?i se z Atoso, ?eno la?nega kralja in h?erko Kira Velikega. Imel je sina Kserksesa I., ki ga bo nasledil. Nenadno zamenjavo na vrhu dr?ave so perzijske province videle kot dobro prilo?nost da se osamosvojijo. V Suzi, Babilonu, Mediji in Sagartiji uporniki zbirajo vojsko. Vendar Darej v dveh letih vse te upore zadu?i. Tudi Babilon, ki se je dvakrat uprl, prizna oblast Dareja Velikega.

Darej Veliki nadaljuje ?iriti Perzijsko cesarstvo v Srednjo Azijo in Evropo; leta 512 pr. n. ?t. za?ne vojno proti nomadskim Skitom. Velika perzijska vojska je pre?kala Bospor in zavzela vzhodno Trakijo, medtem ko se je Makedonija prostovoljno priklju?ila Perziji, je ta pre?la Donavo. Osvajanje Trakije je bilo pomembno glede nato, kako je bila ta regija bogata z lesom potrebnim za gradnjo ladij in s plemenitimi kovinami. ^[20] Po umiritvi jonskega upora, Darej Veliki za?ne na?rtovati kako umiriti gr?ke pretnje iz zahoda, oziroma kako kaznovati Atene in Eretrije zaradi podpore jonskemu uporu, pri ?emer je bilo opusto?eno perzijsko mesto Sarde v Lidiji. ^[21] V ?asu vladavine Dareja Velikega sta se odvila dva ve?ja pohoda proti sovra?nim polisom. ^[21] .

Prvi perzijski kazenski pohod se je za?el leta 492 pr. n. ?t. in ga je vodil Mardonij ^[22] , zet Dareja Velikega. Ponovno osvoji evropsko regijo Trakijo, ki je nominalno bila del Perzijskega cesarstva ?e od leta 513 pr. n. ?t.. Mardonij potem priklju?i Makedonijo, ?eprav je bila kraljevina Makedonija predhodno neodvisni zaveznik Perzijcem. ^[23] Njegovi nadaljnji pohodi so bili ustavljeni pri polotoku Atos , kjer mu je bila ve?ina mornarice uni?ena v veliki nevihti, nakar se je vrnil v Malo Azijo. ^{[22] [23]} Leta 490 pr. n. ?t. sta bila perzijska voja?ka poveljnika Datis in Artafern mlaj?i, zadol?ena od Dareja Velikega, da pripravita kombinirane kopenske in pomorske mo?i proti Atenam in ?parti . Perzijska vojska za?ne s pohodom proti otoku Naksos, ki se mu ma??ujejo za neuspe?en pohod njihovih jonskih zaveznikov desetletje prej ^[24] , zatem pridejo do Evbeje, kjer je bil eden od dveh glavnih ciljev; mesto Eretrija, ki pade po perzijskem obleganju. Vseeno vojna operacija proti Atenam do?ivi neuspeh v bitki pri Maratonu .

Dareja Velikega se spominjamo tudi po gradnji monumentalnih pala? v Suzi in veli?astnem novem glavnem mestu Perzepolis , ki je slu?il kot metropola njegovim naslednikom.

Zunanja politika [ uredi | uredi kodo ]

Glavni ?lanek: Gr?ko-perzijske vojne .

Kserkses I. [ uredi | uredi kodo ]

Glavni ?lanek: Kserkses I. .

Kserkses I. (perz. X?ayar?a: ?Vladar heroj“) leta 486 pr. n. ?t. nasledi svojega o?eta Dareja Velikega na perzijskem prestolu. ?e v za?etku Kserksesove vladavine se pojavijo upori v Egiptu in Gr?iji, tako da Kserkses za?ne vojne pohode s ciljem zatrtja uporov. Po umiritvi v Egiptu, Kserkses zbere glavnino perzijske vojske in krene na pohod proti Atenam in ?parti. Perzijska vojska je pri Dardanelah pre?la na evropsko kopno s pomo?jo dveh velikih pontonskih mostov , ki so predstavljali vrhunski in?enirski dose?ek tistega ?asa. ^[25] Gr?ka vojska je posku?ala zaustaviti Perzijce v bitki pri Termopilah in Artemizijo, vendar so jih Perzijci premagali in nadaljevali prodor do zapu??enih Aten, ki jih je Kserkses poru?il kot ma??evanje za njihovo pomo? jonski vstaji, ko je bilo uni?eno mesto Sarde. Aten?ani in ?partanci so se umaknili na Peloponez in na Korintski o?ini postavili utrdbe.

Aten?ani so zmago proti Perzijcem dosegli ?ele v pomorski bitki pri Salamini ^[26] , ko je Temistokles izkoristil prednosti plitvega in ozkega zaliva v katerem perzijska mornarica ni mogla manevrirati. Ko je sli?al za nerede u perzijski satrapiji Babilon, je Kserkses z vojsko od?el iz Gr?ije in za kontrolo pustil manj?i del vojske svojim gr?kim zaveznikom na ?elu z Mardonijem, ki so ga po letu dni Atenci in ?partanci porazili v bitki pri Platajah . Uradno se je vojna med Perzijci in Grki kon?ala s Kalijinim mirom trideset let po velikih bitkah.

U prvim letih vladavine Kserkses spremeni tolerantno perzijsko politiko proti osvojenim narodom, ki sta jo vodila njegova predhodnika Kir in Darej. ^[27] Po zadu?itvi upora v Babilonu, Atenah, Baktriji in Egiptu, jih je kaznoval z ru?enjem lokalnih templjev. Titule faraona in babilonskega kralja je ukinil in te dr?ave pretvoril v satrapije. Egip?ani so se kasneje dvakrat uspe?no uprli in si povrnili neodvisnost. Perzijski kralji so vladali Egiptu kot XXVII. in XXXI. dinastija.

Artakserks I. [ uredi | uredi kodo ]

Glavni ?lanek: Artakserks I. .

Artakserks I. , Kserksov sin, je nasledil o?eta na prestolu leta 465 pr. n. ?t. po tem ko je bil ubit v dvornih spletkah ^[28] , in takoj zadu?il upor v Baktriji. Zatem izvaja pravne in politi?ne reforme v kontekstu redefiniranja odnosov med velikim kraljem in perzijsko aristokracijo. ^[29] Nadaljuje z gradnjo kompleksa v Perzepolisu, a kljub temu mesto izgublja politi?ni pomen v korist Suze in Babilona. Glede na nekatere hipoteze je Perzepolis postal kraljevsko po?itni?ko mesto, vendar to ni zanesljivo. ^[30] Po Baktriji, zaradi novic o uboju Kserksesa in visokih davkov, nastanejo novi neredi leta 460 pr. n. ?t. v Egiptu, kjer je bil ubit satrap, zavzeto mesto Memfis in zapro?ena pomo? od Aten. ^[31] Perzija je na upor odgovorila z vojnim pohodom pod vodstvom perzijskega generala Megabiza II., ki je vodil vojsko skozi Judejo in leta 454 pr. n. ?t. zadu?il egip?ansko vstajo in ujel vstajnike. ^[32] Paralelno z nemiri v perzijski provinci Egipt, se krepijo napetosti tudi z gr?kimi polisi.

Kserkses II., Sogdijan in Darej II. [ uredi | uredi kodo ]

Glavni ?lanek: Darej II. .

Leta 424 pr. n. ?t. je Artakserks I. umrl v Suzi, pokopan pa je v kompleksu grobnic Nak?-e Rustam blizu Perzepolisa, kjer so pokopani tudi njegovi predhodniki. Nasledil ga je Kserkses II. , njegov sin in edini legitimni naslednik, ki ga je po samo 45 dneh vladanja ubil polbrat Sogdijan . ^[33] Ocho (staroperz. Vahuka), drugi polbrat Kserksesa II., po ?estih in pol mesecih vladanja Sogdijana vr?e s prestola in se okrona kot Darej II. . ?as je bil politi?no turbulenten, saj je vsak od navedenih polbratov vodil svojo propagandno kampanjo v dokazovanju svoje pravice do prestola, borba za oblast pa je ozna?ila tudi za?etek slabljenja Perzijskega cesarstva.

Iz obdobja vladavine Dareja II. obstaja omejeno ?tevilo zgodovinskih virov, ki govore izklju?no o politi?ni situaciji na zahodnih mejah cesarstva, kjer so ?e naprej vladala trenja med Grki in Perzijci. ^[34] Med letoma 411 in 407 pr. n. ?t. Atenci izkoristijo neorganizirane in nasprotujo?e poteze perzijskih satrapov v Mali Aziji in osvojijo del obalnega podro?ja.

Artakserks II. Mnemon [ uredi | uredi kodo ]

Glavni ?lanek: Artakserks II. .

Po tem ko je leta 404 pr. n. ?t. nasledil svojega o?eta Dareja II., Artakserks II. Mnemon mora braniti pravico do prestola proti njegovemu bratu Kiru mlaj?em, ki ga je posku?al usmrtiti takoj po ustoli?enju. Poskus atentata je propadel in Kir mlaj?i postane ujetnik, a ga na prigovarjanje matere Parisatide, Artakserks II. pomilosti in ga po?lje v satrapijo Lidijo. Leta 401 pr. n. ?t. Kir mlaj?i v Mali Aziji zbere 10.000 gr?kih pla?ancev ^[35] in ?e toliko azijskih vojakov, ter ponovno krene v boj proti Artakserksu II. za perzijski prestol. V bitki pri Kunaksi Kir mlaj?i umre, s ?imer je upor zadu?en in polo?aj Artakserksa II. okrepljen. ^[36] Politi?ne nemire v Perziji izkoristi Egipt, ki se pod vodstvom Amirteja osamosvoji.

Kaznovanje satrapij in mest Male Azije, ki so bili na strani Kira mlaj?ega, Artakserks II. poveri perzijskemu vojskovodji Tisafernu. Ta poteza obrne nekatera jonska mesta da poi??ejo pomo? pri ?parti in ?partanski kralj Agesilaj II. za?ne z vojnim pohodom v Mali Aziji a brez ve?jih uspehov. ^[37] Da bi prepre?il nadaljnje gr?ke operacije v Mali Aziji, Artakserks II. pomaga Atenam v Korintski vojni s ?imer oslabi vpliv ?parte. Po desetih letih vojn, leta 386 pr. n. ?t. Perzija Grkom diktira Kraljevski mir na katerega so pristali vsi, od nedavnih sovra?nikov ?partancev do nedavnih zaveznikov Atencev. ^[38] S tem mirom si je Perzija zagotovila mir in stabilnost v svojih pokrajinah ob obali Male Azije, ?parti pa poklonila dominacijo nad gr?kim kopnim. ?eprav uspe?en proti Grkom, je imel Artakserks II. probleme proti Egip?anom, ki so se uspe?no uprli neposredno po njegovem ustoli?enju na perzijski prestol. Leta 383 pr. n. ?t. v Egipt po?lje vojsko pod poveljstvom Farnabaza II. in Titrausta. Egip?anski faraon Hakor odvrne napadalce. ?eprav ni uspel pokoriti Egipta, je uspe?no obranil Fenicijo od egip?ansko-?partanske invazije. Med letoma 366 in 358 pr. n. ?t. nastane upor v Kapadokiji , ki pa je hitro zatrt brez posebnih politi?nih posledic. V ?asu kraljevanja Artakserksa II. se za?ne malikovanje zoroastrskih bo?anstev Anahite (perzijska boginja voda in rodnosti ) in Mitre , kar se pri prej?njih perzijskih kraljih ne omenja, samo izklju?no Ahura Mazda . Zgodovinarji dvomijo ali je bila ta religijska praksa uvedena v dobi Kserksesa ali je vseeno obstajala ?e prej.

Artakserks III. in IV. [ uredi | uredi kodo ]

Glavni ?lanek: Artakserks III. .

Pred prihodom na prestol je imel Artakserks III. funkcijo satrapa in generala v vojski svojega o?eta. Njegov brat Darej, najstarej?i sin Artakserksa II. je za?el z zaroto z namenom da ubije o?eta, a so ga odkrili in ubili. Smrt princa Dareja je za prestolonaslednika postavila slede?ega sina Arijaspa, ki je menda naredil samomor po tem ko sta ga Artakserks III. (tretji kraljev sin) in poveljnik kraljevske garde Tiribaz prepri?ala, da ga kralj Artakserks II. sumi zarote. Z njegovo smrtjo postane prestolonaslednik ?etrti sin Arsam, ki je bil tudi ubit. Obupan nad izgubo svojih sinov, Artakserks II. umre v globoki starosti leta 358 pr. n. ?t., nasledi pa ga Artakserks III. Po nekaterih virih naj bi takoj po zasedbi oblasti dal pobiti vse potomce svojega o?eta, ki bi lahko ogrozili njegovo pravico do prestola Perzije. ^[39] Zgodbe o prihodu Artakserksa III. na perzijski prestol temeljijo izklju?no na Plutarhovih delih in jih mnogi zgodovinarji nimajo za verodostojne. ^[40]

Takoj po prihodu na prestol se Artakserks III. soo?i s politi?nimi nemiri po vsem Perzijskem cesarstva. Okoli leta 351 pr. n. ?t. za?ne vojno operacijo obnavljanja kontrole nad Egiptom, ki se je uprl in osamosvojil v ?asu vladavine njegovega o?eta Artakserksa II. Isto?asno se uprejo tudi v Mali Aziji, ki je s podporo Teb pretila z resnimi zaostritvami. ^[41] Artakserks III. je vodil veliko vojsko v Egipt proti faraonu Nektanebu II. a Perzijci do?ivijo poraz in se umaknejo nazaj v Azijo.

Nedolgo po perzijskem porazu v Egiptu, prepri?ani v ?ibkost Perzijskega cesarstva, vladarji Fenicije, Male Azije in Cipra razglasijo neodvisnost. Leta 343 pr. n. ?t. Artakserks III. pooblasti princa Hidrija iz Karije da zatre upor na Cipru, ki za to zaposli 8.000 gr?kih pla?ancev in 40 trirem , ki jih vodi Atenec Focion. ^[42] Ciprska vstaja je hitro zatrta. Isto?asno Artakserks III. imenuje sirijskega satrapa Belesija in cilicijskega satrapa Mezeja kot poveljnika pohodov proti feni?anskemu mestu Sidon . Oba satrapa sta do?ivela poraz proti sidonskemu kralju Teneju, kateremu so na pomo? poslali 40.000 gr?kih pla?ancev, egiptovski faraon Nektanebo II. in Mentor iz Rodosa. Perzijci so bili prisiljeni k umiku iz Fenicije. Po tem neuspehu se Artakserks III. odlo?i osebno obra?unati s Sidonom. Menda je zbral veliko vojsko 300.000 pe?akov, 30.000 konjenikov, 300 trirem in 500 transportnih in pomo?nih ladij. Prihod te ogromne perzijske vojske pred Sidon je zlomil moralo prebivalcev. Sidonski kralj je neuspe?no posku?al pridobiti milost perzijskega vladarja, a je bilo mesto hitro pokorjeno, Tenej pa obsojen izdaje in usmr?en.

Takoj po zasedbi Sidona je sledil nov vojni pohod proti Egiptu. Egip?anski faraon Nektaneb II. svojo vojsko umesti na reki Nil in s tem posku?a izkoristiti ?tevilne re?ne kanale in mo?virja ter podporo mornarice proti premo?nemu sovra?niku. Ena od egiptovskih strategij je bila tudi zadr?evanje Perzijcev in s tem iz?rpavanje njihovih zalog ter posledi?no umik iz Egipta. Vseeno je egip?anska vojska do?ivela te?ek poraz, faraon Nektanebo II. zbe?i v Memfis in pusti za sabo ?tevilna utrjena mesta na milost vojnim enotam, ki so jih varovale. Ko je kon?no padel tudi Memfis, Nektanebo II. zbe?i ?e ju?neje v Etiopijo. Po tem dejanju Artakserks III. postane faraon Egipta in ustanovitelj nove XXXI. dinastije. Po povratku v Perzijo je bogato nagradil svoje pla?ance in se vrnil v Perzepolis kot zmagovalec, ki je po Kambizu II. ponovno uspel pokoriti veliki in bogati Egipt.

Artakserks III. naslednjih nekaj let pre?ivi z umirjanjem raznih manj?ih uporov in nemirov ?irom cesarstva, vendar do njegove smrti nih?e ve? ni ogrozil cesarstvo ali njega na prestolu. Egipt je ostal del Perzijskega cesarstva vse do prihoda Aleksandra Velikega. Mentor in Bagoas, dva perzijska generala, ki sta med najzaslu?nej?imi za zmago v Egiptu, sta napredovala: Bagoas se je vrnil v glavno mesto Perzepolis skupaj z Artakserksom in postal glavni diplomat v mednarodni administraciji. Zadnjih ?est let vladavine Artakserksa III. naj bi si zapomnili kot eno od najbolje organiziranih in u?inkovitih perzijskih oblasti v zgodovini ahemenidske dinastije. ^[42] Artakserks III. je umrl leta 338 pr. n. ?t. in je pokopan v Perzepolisu. Gr?ki zgodovinar Diodor Sicilski trdi, da je perzijski general Bagoas zastrupil Artakserksa III., vendar zapisi na klinopisih (danes v Britanskem muzeju) govorijo, da je kralj umrl naravne smrti. ^[43]

Artakserksa III. je na perzijskem prestolu nasledil njegov sin Artakserks IV. , katerega je, po gr?kim virih, prav tako zastrupil general Bagoas, kot tudi ve?ino perzijskih princev. ^[44] Tako naj bi za postavljanje Dareja III. (ne?aka Artakserksa IV.) na mesto perzijskega kralja posredoval sam Bagoas. ^[45]

Padec cesarstva [ uredi | uredi kodo ]

Glavni ?lanek: Darej III. .

Pred prihodom na oblast je bil Darej III. satrap Armenije in za razliko od njegovih predhodnikov iz ahemenidske dinastije, ni imel nikakr?nih izku?enj z vladanjem cesarstva, niti ni kazal ambicij za to. Pomanjkanje teh kvalitet v ?asu velike krize so se pokazale usodne za usodo prvega Perzijskega cesarstva. Darej III. je sam prisilil Bagoasa da popije strup s ?imer je kon?al njegove manipulacije s perzijskim prestolom, izkazal pa se je tudi v dobi vladavine Artakserksa III., ko je kot kraljevski glasnik diplomatsko pomiril dva vojskujo?a kralja nomadskih plemen Kadusija na severovzhodu cesarstva. ^{[46] [47]}

Leta 336 pr. n. ?t. je bil Filip II. Makedonski imenovan za voditelja Korintske lige in je na?rtoval invazijo na maloazijska gr?ka mesta pod perzijskim nadzorom. ^[48] Spomladi po?lje svoja generala Parmeniona in Atala v ≫osvoboditev≪ teh mest, a je bil v ?asu njihovih vojnih pohodov Filip II. Makedonski istega leta ubit. Leta 334 pr. n. ?t. sin Filipa II., Aleksander Makedonski , postane voditelj Korintske lige in vodi kombinirano makedonsko vojsko v invazijo na perzijsko Malo Azijo.

Po Aleksandrovem prodoru v Azijo, makedonska vojska premaga maloazijske Perzijce v bitki pri Graniku . Darej III. ni sodeloval v tej bitki, ki jo je smatral za navaden obrobni upor, ki so bilo pogosti v tem ?asu, niti ni slutil kaj ima Aleksander Makedonski v na?rtu. Mislil je, da bodo perzijski satrapi obra?unali z Aleksandrom in je mirno ostal v svoji prestolnici Perzepolis. ?ele leto in pol po bitki pri Graniku, leta 333 pr. n. ?t. se Darej III. odlo?i zbrati vojsko in osebno obra?unati z makedonskim osvajalcem. V bitki pri Isu se Perzijci skupaj z gr?kimi pla?anci spopadejo z makedonskimi in korintskimi vojaki. Aleksandrova vojska jih preko boka zaobide in porazi perzijsko vojsko. Okoli??ine so bile na strani Dareja III. leta 331 pr. n. ?t., ko je pred bitko pri Gavgameli zbral precej?nje ?tevilo skupin in jih dobro organiziral ter dobil voja?ko podporo ve?ine perzijskih satrapov. Kljub vsem tem ugodnim dejavnikom, Darej III. ponovno izgubi bitko proti Aleksandru in je moral spet be?ati, da bi se re?il makedonskih preganjalcev. Zbe?al je v mesto Ekbatana, kjer je posku?al zbrati novo vojsko za boj proti Aleksandru. Aleksander Makedonski je isto?asno zasedel Babilon, Suzo in perzijsko prestolnico Perzepolis. Po tem ko je porazil Ariobarzana v bitki pri Perzijskih vratih (Tang i-Khas), bi Aleksander ?e lahko proglasil zmago, a je nadaljeval preganjati Dareja III., ki je be?al proti vzhodu. ^[49] Na begu, ga je baktrijski satrap Bes, ki se je pri Gavgameli boril skupaj z Darejem III. in ki se je predstavljal kot njegov privr?eni zaveznik, izdal zaradi osebnih interesov. ^[50]

Leta 330 pr. n. ?t. je satrap Bes ubil Dareja III. in pustil njegovo truplo na vozu, ki so ga na?li makedonski vojaki. ^[48] Ta dogodek je razo?aral Aleksandra, ki je ?elel Dareja III. ujeti ?ivega. Ko je zagledal mrtvo Darejvo telo, je vzel njegov kraljevski prstan,njegovo telo pa poslal v Perzepolis, kjer so ga pokopali v kraljevskih grobnicah z vsemi ?astmi. Po pokopu se je Aleksander leta 334 pr. n. ?t. poro?il z njegovo h?erjo Stateiro II. (Roksana Baktrijska ) in tako utrdil vlogo naslednika perzijskega kralja. Satrap Bes se je tudi poku?al predstaviti kot njegov naslednik in se imenoval kot Artakserks V. ter se predstavil vzhodnim ostankom Perzijskega cesarstva kot veliki kralj Perzije. ^[50] Kmalu so ga ujeli makedonski vojaki, Aleksander Makedonski pa ga je dal mu?iti in ubiti, ker ga je smatral za izdajalca perzijske kraljevske hi?e.

Ahemenidsko dinastijo je nadaljeval sam Aleksander, ki se je kot re?eno, poro?il z Darejevo h?erjo Stateiro II. Po eni od teorij naj bi sam Aleksander tudi pripadal ahemenidski veji, ker se trdi, da je bil sin perzijskega cesarja Artakserksa III. in makedonske princese, ki jo je Filip II. Makedonski poslal v znak politi?ne pomiritve. Aleksander Makedonski umre v Babilonu leta 323 pr. n. ?t., a istega leta v boju za oblast ubijejo vse njegove ?ene in otroke, s tem pa se definitivno kon?a ahemenidska dinastija. ^[50]

Perziji bo naslednjih sto let vladala helenisti?na dinastija Selevkidov , ki bo potisnila iranski narod Partom in ustanovila tretjo iransko kraljevsko dinastijo Arsakidov , njih pa bo pokorila perzijska dinastija Sasanidov in ustanovila ?etrto iransko, oziroma drugo Perzijsko cesarstvo.

Politika in administracija [ uredi | uredi kodo ]

Ahemenidsko Perzijsko cesarstvo je bilo ve?nacionalna dr?ava v kateri so Perzijci dominirali na ve?ini voja?kih in civilnih funkcijah. Dr?avna uprava je bila razdeljena na province, ki so se imenovale ≫dr?ave≪ (staroperzijsko dahy?va ) ali satrapije (starogr?ka izpeljanka perzijske besede x?acap?van kar pomeni ?za??itnik kraljestva“). Zahvaljujo? taki ureditvi je Ahemenidsko cesarstvo pogosto imenovano prva federacija v zgodovini. Perzijske pokrajine so bile razli?nih in nedefiniranih velikosti, z njimi so vladali lokalni vladarji ( satrap ), ki je imel mo? sprejemati zakone a le na lokalnem nivoju.

Zaradi indo-iranskega nasledstva, je bilo cesarstvo fevdalna dru?ba, ki je temeljila na osebni predanosti med velikim kraljem in vsemi njegovimi subjekti. ^[51] Najve? pooblastil za kraljem so imeli perzijski plemi?i, ki so bili zadol?eni za formiranje sodi??. Kraljevski dvor jih je imenoval podaniki oziroma sledilci . ^[52] Njihova lojalnost je bila velikodu?no nagrajena od kralja, za nezaupanje ali izdajo pa so bili strogo kaznovani. ^[53] Dru?ba kot celota je bila podlo?na velikemu kralju, ki se je predstavljal kot podrejen Ahura Mazdi (zoroastrski Bog dobrega ). Obstoj specifi?nih institucionalnih razredov ali kast v Ahemenidskem cesarstvu ni mogo?e dokazati. Iz Darejevih napisov v Behistunu pa se da zaklju?iti, da so perzijski veliki kralji glorificirali svoje arijsko (iransko) poreklo in vklju?ili fraze v katerih se Ahura Mazda imenuje Bog Arijcev .

Za razliko od drugih vzhodnja?kih narodov te dobe (npr. Hetiti, Asirci, ?idje) pri katerih so?utje in strpnost niso bile religijsko za?elene lastnosti ali so se povezovale kot slabost, so bili ahemenidski kralji zelo liberalni in tolerantni proti osvojenim narodom in so take postopke smatrali kot vrlino na katero je treba biti ponosen. Prav tako so odobravali znatno avtonomijo pokorjenim narodom. ^[7] Zdru?evanje narodov se je nana?alo izklju?no na upravni nivo, brez kakr?nihkoli namenov vzpostaviti kulturno enotnost. Vsak narod je imel mo?nost zadr?ati svoje obi?aje, politi?no organiziranost, jezik in religijo. Skupno delo mnogih narodov ob gradnji monumentalnih stavb v Suzi in Perzepolisu je igralo veliko vlogo pri medsebojni toleranci in asimilaciji raznih narodov.

Obseg cesarstva [ uredi | uredi kodo ]

Ra?unanje povr?ine Ahemenidskega cesarstva je kontroverzno in se ne more natan?no dolo?iti iz ve? razlogov: nasprotujo?ih si informacij o prodoru perzijskih osvajanj, nepoznavanja ali so bila dolo?ena ozemlja naseljena ali ne, nemogo?e identifikacije dolo?enih dr?av ki jih omenjajo perzijski zapisi, pogostim uporom in ob?asnim izgubam ozemelj, itd. Najte?je je dolo?iti meje v severovzhodni Afriki, ker se zagotovo ne ve do kam je pri?la vojska Kambiza II. pri pohodih ju?no in zahodno od Egipta. Prav tako Herodot trdi, da je Darejeva vojska pri?la do reke Volge v ?asu pohoda v Evropo kar ni zanesljivo, kompleksnost merjenja ote?uje tudi konstantno menjanje mej v prostrani Sredini Aziji, kjer so bili velike vojne proti skitskim plemenom.

Po pribli?nem dolo?anju naj?ir?ih ahemenidskih mej preslikano preko 38 modernih dr?av iz treh kontinentov, je povr?ina Ahemenidskega cesarstva okoli leta 490 pr. n. ?t. v ?asu vladavine Dareja Velikega zna?ala okoli 10,7 milijonov km², kar je dale? najve?je cesarstvo v zgodovini starega veka; ve?je tudi od Trajanovega Rimskega cesarstva, cesarstva Aleksandra Makedonskega ali kitajskega Han cesarstva. Po modernih ocenah je Ahemenidsko cesarstvo v tem ?asu obsegalo skoraj polovico svetovnega prebivalstva, kar predstavlja najve?ji dele? v vsej zgodovini.

Moderna dr?ava	Odstotek	Skupna povr?ina (km²)	Del nekdanjega cesarstva (km²)
Iran	100%	1.648.000	1.648.000
Makedonija	75%	25.333	19.000
Gr?ija	40%	131.940	52.776
Bolgarija	80%	110.910	88.728
Romunija	15%	237.500	35.625
Tur?ija	100%	780.580	780.580
Ciper	100%	9.250	9.250
Libija	20%	1.759.540	351.908
Egipt	90%	1.001.450	901.305
Sudan	30%	2.505.810	751.743
Eritreja	100%	121.320	121.320
D?ibuti	100%	23.000	23.000
Etiopija	25%	1.127.127	281.781
Libanon	100%	10.400	10.400
Izrael	100%	20.770	20.770
Palestina	100%	6.220	6.220
Sirija	100%	185.180	185.180
Jordanija	100%	92.300	92.300
Savdska Arabija	20%	2.149.690	429.938
Bahrajn	100%	665	665
Zdru?eni arabski emirati	80%	83.600	66.880
Katar	100%	11.437	11.437
Oman	35%	309.500	108.325
Kuvajt	100%	17.820	17.820
Irak	100%	437.072	437.072
Azerbajd?an	100%	86.600	86.600
Armenija	100%	29.800	29.800
Gruzija	100%	69.700	69.700
Rusija	3%	17.075.200	512.256
Turkmenistan	95%	488.100	463.695
Uzbekistan	75%	447.400	335.550
Kazahstan	30%	2.717.300	815.190
Kirgizistan	85%	198.500	168.725
Tad?ikistan	100%	143.100	143.100
Afganistan	100%	647.500	647.500
Pakistan	95%	803.940	763.743
Indija	4%	3.287.590	131.504
Kitajska	1%	9.595.960	95.959
Skupaj			10.715.346 km²

Vlada in administrativni centri [ uredi | uredi kodo ]

Administrativno sredi??e Ahemenidskega Perzijskega cesarstva je bila kraljeva pala?a, kjer je bila uprava organizirana po vzoru iz Babilonije. Upravni organi kot sodstvo so bili strogo organizirani, ?e posebej po Kirovih in Darejvih reformah. Kot diplomatski jezik se je uporabljal cesarski aramejski, ki je ?ir?o uporabo do?ivel tekom vladavine Dareja Velikega. V ?asu Kira Velikega, je bilo glavno mesto cesarstva najprej Ekbatana, center mo?i pa se je hitro preselil v novonastalo mesto Pasargad , ki ga je dal zgraditi sam Kir. S prihodom Dareja I. na oblast, administrativno glavno mesto postane Suza, zatem pa Perzepolis. Gr?ki avtorji trdijo, da so Perzijci menjali funkcijo glavnega mesta glede na gletne ?ase; Suza je naj bila glavno mesto pozimi, Ekbatana poleti, Perzepolis jeseni, preostanek leta pa Babilon . ^[54] Po nekaterih teorijah, Pasargad in Perzepolis nista bili glavni temve? ceremonijalni mesti.

Satrapije [ uredi | uredi kodo ]

Glavni ?lanek: Satrapija .

Organizacija cesarstva v satrapije je prisotna od dobe vladavine Kira Velikega, ki je dovolil da lokalni vladarji zadr?ijo oblast nad njihovim podro?ji. To ideolo?ko strategijo je kasneje uveljavil tudi Kirov sin Kambiz II. in njihovi nasledniki. Toleranca obstoje?ih lokalnih religij in uprav je pri pokorjenih narodih ustvarila velike simpatije do Perzijcev, lokalni vladarji so jim postali politi?no zelo privr?eni.

Satrapi so imeli status za??itnikov kraljestva , imenoval jih je perzijski veliki kralj za nedolo?en ?as. Kot titula ?e implicira, so bili lokalni vladarji prakti?no ?uvarji reda in miru in ne podrejeni kralji. Vseeno pa so bili direktno odgovorni za izvajanje globalne perzijske politike, zbiranje davkov, izvajanje zakonov in stabilnost lokalnega gospodarstva. Prav tako so imeli pooblastilo se pregovarjati s sosednimi dr?avama in se vojskovati. Satrapi so bili v glavnem izbrani iz plemi?kih perzijskih in medijskih dru?in, ki so imeli privilegiran politi?ni polo?aj glede na ostale narode cesarstva, a neredko so bili izbrani tudii sami perzijski princi. ^[55] Primer: Histasp (o?e Dareja Velikega) je bil namestnik v Partiji ^[56] , Kserksesov brat Masist je bil namestnik Baktrije. ^[57] Delo satrapov je veliki kralj nadzoroval s pomo?jo specialno izurjenih nadzornikov imenovanih Kraljeve o?i in u?esa ^{[58] [59]} , ki so predhodnica modernih obve??evalnih agencij. Ti in?pektorji so tajno potovali po cesarstvu in od velikega kralja lahko zahtevali tudi voja?ko pomo? v primeru nevarnosti. Opravljali so nenajavljene kontrole v vseh satrapijah in vsako nepravilnost prijavili kraljevskemu dvoru ali direktno perzijskemu kralju. Satrapi so imeli v razli?nih obdobjih ahemenidske zgodovine razli?na politi?na pooblastila, ki so kulminirale v za?etku in sredini 4. stoletja pr. n. ?t., ko so imeli posamezni satrapi tako mo?, da so lahko direktno ogro?ali sam perzijski prestol.

Darejeve reforme [ uredi | uredi kodo ]

Glavni ?lanek: Darej I. .

Veliki reformator in organizator Darej Veliki je reformiral perzijski administrativni in pravni aparat. Njegova revizija se je nana?ala na zakone pri?evanja, depozita, podkupovanja in nasilja. Mnogi narodi iz Darejvega ?asa so za?eli uporabljati perzijsko besedo d?ta (zakon; kraljev zakon).

Cesarstvo je sestavljalo 20 pokrajin (satrapij), ki so jih upravljali lokalni vladarji, ki so imeli pravico na specifi?ne zakone, predpise, tradicije in elito. Visoka stopnja lokalne politi?ne avtonomije ni vklju?evala tudi oblast nad vojsko. Dav?ni sistem je omogo?al velike dohodke v zlatu in srebru. Vsaka provinca je imela neodvisnega finan?nega kontrolorja, neodvisnega voja?kega koordinatorja in satrapa, ki je nadzoroval administracijo in zakon. Vsi trije so bili direktno odgovorni velikemu kralju. ?tevilo satrapij se je pove?alo, da bi se olaj?ala administracija ali i zmanj?ala njihova politi?na mo?. Taka organizacija in delitev oblasti je bila razlog stabilnosti in celovitosti dr?ave, ker so bile mo?nosti za upiranje ali odvajanje zmanj?ane na minimum Darej je tudi pove?al ?tevilo ?lanov dr?avne uprave, ki je bila sestavljena iz pisarjev, ki so po?iljali zakone in odredbe po cesarstvu.

Po zapisih v Behistunu Darej omenja skupaj 23 satrapij. To so bile: Perzija, Elam, Babilonija, Asirija, Arabija, Egipt, Morski narodi, Lidija, Jonija, Medija, Armenija, Kapadokija, Partija, Drangijana, Arija, Horezm, Baktrija, Sogdijana, Gandara, Skitija, Satagidija, Arahozija in Maka. ^[60] Pokorjeni narodi so prikazani tudi na vzhodnem monumentalnem stopni??u Perzepolisa, kjer so narodi vseh satrapi v iranskega novega leta (Novruz) prina?ali darila perzijskemu kralju.

Darej je poznan tud i kot sijajen ekonomist. Reformiral je gospodarstvo in uvedel zlati denar darik kot fiksno pla?ilno sredstvo. Razvijal je trgovino znotraj cesarstva in z oddaljenimi dr?avami. Po?iljal je odprave na ?elu s karijskim kapetanom Skilaksom, ki so raziskovale celo obalo Indijskega oceana od Indije do Afrike. Tekom njegove vladavine je populacija narasla, v mestih je cvetela obrt in industrija.

Fizikalne enote kot masa in dol?ina so bile standardizirane tzv. kraljevsko mero , ?eprav so Egip?ani in Babilonci ?e vedno uporabljali svoje merske enote. Taki predpisi so poenostavili mednarodno trgovino, kar je imelo velik vpliv na rast perzijskega gospodarstva, kot tudi na razvoj komunikacij in administrativne mre?e.

Zakoni in pravosodje [ uredi | uredi kodo ]

Glavni ?lanek: Kirov valj .

Kir II. in Darej I. sta najbolj poznana zakonodajalca med ahemenidskimi velikimi kralji. Ti zakoni se posebej nana?ajo na dr?avljanske pravice, ki so kasneje mo?no vplivali na zakonodajalce drugih cesarstev na Bli?njem vzhodu. ^[61] Na ?alost se razen Kirovega valja ni ohranilo ve? zakonskih dokumentov. Kirov valj velja za prvi tekst v zgodovini, ki govori o ?lovekovih pravicah in opisuje altruisti?no vizijo dru?be te dobe ^[62] :

• Tekst priznava suverenost pokorjenim narodom in predlaga mirno re?evanje vsakega spora.
• Prepovedano je su?enjstvo in prisilno delo, navedena je pravica do pla?ila, dela in imetja.
• Jam?i se svoboda vere in pravica do konverzije, svoboda gibanja in spo?tovanje tradicije in obi?ajev.
• Uvaja se na?elo individualne odgovornosti za storjene zlo?ine.
• Omenja se spo?tovanje predpisanih pravic, borba proti zatiranju in pravica do ?ivljenja.

?eprav so bili vsi ahemenidski vladarji zakonodajalci, se Darej Veliki posebej izpostavlja zaradi obse?nih reform pravnega reda. Reorganiziranje Perzijskega cesarstva je zahtevalo velike prilagoditve zakonov po celem ozemlju in so predstavljale bistvene komponente javnega reda. Vsi perzijski napisi iz te dobe poudarjajo Dareja kot zakonodajalca in navajajo njegovo privr?enost ?bo?jemu zakonu“ in nazorom, ki jih je predstavljala zoroastrska religija. ^[63] Kraljevi zakoni so dajali isto?asno pomen lokalnim zakonom in obi?ajem, o ?emer pri?ajo zapisi v egip?anskih templjih zgrajenih v Memfisu, Edfuu in Veliki Oazi. ^[64] V egip?anski tradiciji velja Darej za enega od najve?jih dobrotnikov in zakonodajalcem v egip?anski zgodovini. V Bibliji se navaja kako je Darej ?idom dovolil obnovo Salomonovega templja, zaradi ?esar si je zagotovil ?astno mesto v judaizmu ^[65] , kot tudi Kir Veliki, ki je osvobodil ?ide iz babilonskega su?enjstva. Podoben odnos je imel Darej tudi pri Grkih, ki jim je financiral gradnjo velikih templjev, ukinjal su?enjstvo v gr?kih mestih in Apolonova sveta obmo?ja oprostil davkov. To je ustvarilo velike simpatije jonskih in makedonskih Grkov do Dariju, zato so se postavili na perzijsko stran v ?asu Gr?ko-perzijskih vojn.

Perzijski veliki kralj je bil odgovoren tudi za sodstvo, zato je osebno imenoval sodnike, ki so se imenovali ?kraljevi sodniki“ ^[66] , zaradi ?esar je na?elo absolutne oblasti kralja nesporno. Vloga sodnikov je bila vodenje pravne administracije in izvajanje sprejetih zakonov. Herodot v svojih delih opisuje osnovna na?ela perzijskih sodi??, ki se morajo znajti v vseh okoli??inah ^[67] : pazljivo pregledati dejstva, preveriti kriminalno ozadnje posameznika, itd. Ta dolo?ila temeljijo na zoroastrskih nazorih. Perzijski vladarji so dajali pravici veliko te?o; gr?ki zgodovinarji so pisali, kako so bili skorumpirani sodniki kaznovani s smrtjo. Kazni za kriminalce so bile zelo stroge v vseh delih regije. ^[68]

Gospodarstvo [ uredi | uredi kodo ]

Monetarni sistem [ uredi | uredi kodo ]

Glavni ?lanek: Darik .

Darej I. je bil verjetno prvi ahemenidski veliki kralj, ki je dal kovati lastno valuto ^[70] , perzijski zlati darik. ^[71] Na tem kovancu je perzijski kralj prikazan v voja?ki pozi kar predstavlja tako ideolo?ko kot ekonomsko simboliko. Razen zlatega darika, so kovali tudi srebrni denar znan kot siglos. Glede na to, da je Darej uveljavil standardizirane merske enote, je bila masa darika dolo?ena s strogimi predpisi. To je bila revolucionarna metoda monetarnega sistema, ki je poenostavila trgovino in ban?ni?tvo.

Darik je bil zelo dobre kvalitete ^[72] , s ?isto?o 95.83% ^[73] in maso 8.385 grama. ^[74] Stari Grki menili, da je ime za kovanec ?darik“ (gr?ko dareikos stat?r) izpeljanka od imena perzijskega kralja Dareja Velikega, bolj verjetno pa je izpeljanka iz perzijske besede ?zarig“ kar pomeni zlato. Kovanje zlatega kovnca je bila isklju?na pravica perzijskega kralja. Isto?asno je bil v cesarstvu v uporabi tudi srebrni ?ekel ali gr?ko siglos, katerega uporaba datira ?e iz Mezopotamije okoli 3000 pr. n. ?t. Siglos je imel ?isto?o okoli 90% , te?o okoli 5,56 grama in dvajset kovancev siglosa je bilo vredno en darik. Kovance so ob?asno kovali tudi satrapi ?irom po cesarstvu.

Prehod na denarni sistem darika je naveden na glinenih zapisih najdenih v Perzepolisu. V prvih letih vladavine Dareja Velikega se je pla?evalo v glavnem v naravi, tako da je sistem polno veljavo do?ivel ?ele v ?asu vladanja Darejvega sina in naslednika, Kserksa I. Velikega. Medtem je bila trgovina z drugimi dr?avami ve?inoma zasnovana na izmenjavi v naravi. Perzijska valuta je igrala va?no vlogo v trgovini z gr?kimi provincami. Reforma monetarnega sistema je bila samo delna, glede nato kako so perzijski kralji zbirali zlato v svojih zakladnicah, saj ve?ina plemenitih kovin ni bila nikoli spremenjena v kovance.

Dav?ni sistem [ uredi | uredi kodo ]

V ?asu vladavine Kira Velikega in Kambiza II. so perzijski kralji kot davek dobivali razna darila od pokorjenih narodov. Od vladavine Dareja Velikega dalje pa so vsa dav?na obmo?ja (pribli?no so sledila satrapijam) morali pla?evati fiksni davek, ki je bil dolo?en s koli?ino zlata in srebra, ta pa je bila odvisna od naravnih resursov satrapije. Nekatera dav?na obmo?ja, siroma?na s plemenitimi kovinami, so davek pla?ala s posebnimi resursi; konji, lesom, ?itaricami, itd. Ta oblika fiksnega davka je bila vsiljena vsem pokorejnim dr?avam, razen regije Fars (Perzija), v kateri so ?iveli Perzijci. ^[75] Zbrana sredstva so uporabljali za financiranje stro?kov dr?ave in kraljevega dvora; pla?ila uslu?bencev, javnih del, gradnjo prometnic, kanalov, pala?, itd.

Davki so bili glavni vir prihodkov za Perzijsko cesarstvo. Zbrano zlato in srebro so hranili v kraljevskih zakladnicah v Perzepolisu, Suzi in Ekbatani. ^[76] Pri arheolo?kih raziskovanjih v Perzepolisu so odkrili na tiso?e glinenih zapisov v klinopisu , ki so detajlno opisovali aktivnosti dav?nih uslu?bencev. Napisani so tudi druge vrste prihodkov: pristojbine za ceste ali mesto, ki so se pla?evale na cestah ali na vhodu v mesto. Delo dav?nih uslu?bencev v satrapijah so izvajali tajni in?pektorji, ki so jih imenovali kraljeve o?i in u?esa in ki so po?iljali poro?ila o lokalnih poslih.

Detajlna statistika o davkih je zapisana v Herodotovim delih, kjer z veliko natan?nostjo opisuje fiksne davke dolo?ene posametnim satrapijam. Herodotov popis sestoji iz 20 obmo?ij Perzijskega cesarstva in navaja davke iz dobe Dareja I. Velikega (549 - 486 pr. n. ?t.), katerega vladavina se je kon?ala vsega dve leti pred Herodotovim rojstvom. Ne glede na tradicionalno vpra?ljivo verodostojnost statistike gr?kega zgodovinarja, so njegovi podatki primeren pokazatelj ekonomske mo?i posamezne pokrajine v cesarstvu. Koli?ina davka je bila izra?ena v talentih , starodavni meri za maso - enota 1 talent odgovarja masi vode v polno izpolnjeni amfori. ^[77] Gr?ki ali anti?ni talent je zna?al 26 kg, ^[78] egip?anski 27 kg ^[78] , in babilonski 30,3 kg ^[79] . Prera?unano v dana?nji denar je bil gr?ki talent srebra vreden od 20.000 $ (te?aj iz leta 2004) ^[80] . Tudi vrednost starodavnega talenta srebra se ocenjuje kot ekvivalent devetletnega strokovnega dela enega ?loveka. ^[81]

Promet [ uredi | uredi kodo ]

Glavni ?lanek: Kraljevska cesta .

Da bi olaj?al komunikacijo po ogromnem cesarstvu, je Darej Veliki dal zgraditi mre?o dobrih cest , od katerih je najbolj znana Kraljevska cesta . Potekala je od lidijskega mesta Sarde na zahodu do perzijskih mest Suza , Pasargad in Perzepolis na vzhodu. ^[82] Razdalja med dvema mestoma je bila 2.700 km in sli na konjih so to razdaljo prepotovali samo v sedmih dneh. Gradnja tako dolge in sofisticirane ceste skozi maloazijske gore, asirske pu??ave, babilonska mo?virja in neprehodna podro?ja zahodnega Irana je predstavljala vrhunec anti?nega znanja gradbeni?tva. Zaradi njene izjemne kvalitete so cesto uporabljali tudi v rimski dobi v ?asu Trajana in Hadrijana , skoraj 700 let po Dareju. ^[83]

Dareja bomo pomnili tudi po Sue?kem prekopu , ki ga je dal zgraditi med Nilom in Suezom , kjer so perzijske ladje prehajale iz Rde?ega morja v Mediteran in obratno. Spo?tovanja vredni dose?ki perzijskih in?enirjev so bili izvedeni tudi v dobi Darejevega sina Kserksesa, ki je ob pohodu proti Gr?iji dal zgraditi dva pontonska mostova preko Dardanel , da bi omogo?il la?ji prehod svoji vojski na evropska tla, skozi polotok Atos pa, zaradi pogostih neviht, ki so pretile perzijski mornarici, skopal dvokilometrski kanal. ^[84]

Poljedelstvo in namakanje [ uredi | uredi kodo ]

Glavni ?lanek: Kanat .

Doba Ahemenidov je prinesla velike spremembe v poljedelstvu, ki je imelo pomembno vlogo v gospodarstvu cesarstva. Izbolj?ano je bilo namakanje, ?e posebej v podro?jih, kjer je bil dostop do vode omejen: Egipt, Babilonija, Iran ter Srednja Azija. Namakanje se je vr?ilo s pomo?jo kompleksnih sistemov - kanatov , ki so jih razvili stari Perzijci. Ta sistem je ?e posebej vplival na razvoj modernega Irana in Afganistana, kjer se ta sistem ?e danes uporablja, pa tudi drugje po svetu. Perzijski kralji so spodbujali gradnjo teh podzemnih kanalov za namakanje tudi s tem, da so jih tistim, ki so sodelovali pri gradnji dajali v najem za dobo petih generacij. ^[85]

Kanat je sistem, ki sestoji od niza vertikalnih ja?kov podobnih vodnjakom, ki so pri dnu povezani z rahlo nagnjenim kanalom. Osnovne zna?ilnosti so:

• U?inkovito pridobivanje velikih koli?in sve?e vode iz podzemlja brez potrebe po ?rpanju. Pretok vode se vr?i z gravitacijo, cilj je ni?je od vira, ki je najpogosteje gorski vodonosnik.
• Omogo?a pretok vode na velike razdalje, kjer je klima suha in vro?a, brez izgub zaradi izhlapevanja in pu??anja.

Izvedba kanatov je obi?ajna za podro?ja, kjer so izviri vode neposredno v podno?ju gora ali tam kjer je izvir najbli?ji povr?ini terena. Glavni lastniki polj in kmetij so bili iranski plemi?i, templji in tedanja podjetja. Razvoj poljedelstva in namakanja je pripomogel k razvoju slavnih perzijskih vrtov. ^[86] Po elamskem klinopisu, najdenem v Perzepolisu, je Pasargad v staroperzijskem jeziku imenovan Batrakata? ali Pathragada ( Perzijski vrt ), dana?nje ime pa ima koren v gr?ki izpeljanki. Velja, da gr?ka beseda za raj paradeisos izvira od imena mesta Pasargad, ki je bil v starem veku poznan po prelepih vrtovih ?irom sveta.

Vojska [ uredi | uredi kodo ]

Perzijska vojska je predstavljala okostje cesarske mo?i in ni imela pravega tekmeca v svetu v starem veku vse do prihoda Aleksandra Velikega. Glede na to kako veliko in prostrano je bilo Perzijsko cesarstvo, s kraji oddaljenimi tiso?e kilometrov in z razli?nimi geografskimi karakteristikami, je bila za njegovo kontrolo potrebna zahtevna voja?ka ve??ina.

V ?asu Kira Velikega, ko je Perzija ?e bila pod dominacijo mo?ne Medije, so se bili vsi Perzijci dol?ni boriti za perzijskega kralja. Poleg velikega strate?kega pomena, je perzijska vojska igrala tudi veliko politi?no vlogo zagotavljanja politi?ne enotnosti med vsemi obmo?ji, ki so bili pod oblastjo Ahemenidov. Elito perzijske vojske so predstavljali Perzijski nesmrtniki , ki so vedno ?teli to?no 10.000 vojakov ^[87] , v ?asu mira pa so slu?ili kot kraljeva garda. ?lani teh elitnih enot so lahko postali samo Perzijci, Medijci in Elamiti. ^[88] Glede na to, da so bili od rojstva trenirani po strogih voja?kih pravilih in da so sodelovali po svetu v ?tevilnih bitkah, so jih imeli za najkvalitetnej?e vojake starega veka. Glavnega generala perzijskih nesmrtnikov (perz. hazaparati ) so ?esto imenovali drugi za kraljem , saj je poveljeval celi kraljevi vojski. Perzijska vojska je bila razdeljena na pe?ake in konjenico, nadrejeni pa so bili v glavnem iz perzijskega plemstva. Perzijska vojska je bila najbolj poznana po odli?ni konjenici in izvrstnih strelcih. Iz kasnej?ega ahemenidskega obdobja so bili poznani tudi perzijski bojni vozovi, ki so imeli na kolesih ostrice, ki so ob vrtenju kolesa dobesedno razkosale sovra?nikove vojake. Te nevarne naprave, ki jih je uporabil Kir Veliki pri osvajanju Jonije ?e niso poznali Grki in zato so bili hiro pora?eni. Karakteristika perzijskih bojnih enot (npr. sparabara ) je bila fleksibilnost in hitrost manevriranja, ki pa ni pri?la do izraza v bojih proti Grkom, ki so to perzijsko prednost nevtralizirali z izkoristkom primernega terena in te?kih oklepov.

Perzijska vojska je imela stalne voja?nice po vsem cesarstvu. Vodili so jih perzijski ?astniki. Voja?nice so bile postavljene na va?nih strate?kih to?kah, ob glavnih cestah ali na sami meji cesarstva (primer otok Elefantina na Nilu). Vojaki mnogih narodov so sodelovali v perzijski vojski: poleg Perzijcev, Medijcev in Elamitov tudi Asirci, Feni?ani, Babilonci, Indijci, Grki, Egip?ani, ?idje, Arabci, itd.

Satrapi so bili odgovorni za rekrutacijo, vzdr?evanje in financiranje vojske v njihovih administrativnih enotah, niso pa imeli pooblastila upravljati s to vojsko. S satrapijskimi vojskami so upravljali posebni perzijski namestniki, ki so bili vdani velikemu kralju. ^[89] V ?asu miru, ko ni bilo potrebe po rekrutaciji, je bila vojska sestavljena iz profesionalnih perzijskih in medijskih vojakov.

V ?asu vojn so vojsko raz?irili s pomo?jo rekrutiranja vojakov iz razli?nih narodov cesarstva. Pokrajine so imele svoje bojne enote, ki so bile ?uvarji reda in so bile opremljene v skladu z lokalno voja?ko tradicijo. Po Herodotu: perzijska vojska je bila heterogena in zelo raznolika. Obsegala naj bil 67 etni?nih kontingentov in bila razdeljena v tri glavne rodove; pe?ake, konjenico in mornarico, pe?aki in konjenica pa so imeli ?e posebne kontingente strelcev. ^[90]

Raznolikost vojske, njihovega oro?ja in opreme ter borbenih tehnik nakazuje, da so morali perzijski generali obvladati zahtevno strate?ko in takti?no ve??ino za uspe?no in koordinirano poveljevanje.

Zgodovinar Briant predpostavlja, da so Kserkses I. in nekateri kasnej?i perzijski kralji imeli samo ceremonialno vlogo v vojski ali vlogo prikazovanja celovitosti cesarstva, njihove avtoritete in za ve?anje morale v vojski. Rimski zgodovinar Kvint Kurcije Ruf predpostavlja, da so pri raznolikosti vojske vztrajali sami perzijski kralji, ki so s tem ?eleli prikazati raznolikost a enotnost cesarstva. ^[90]

Kultura [ uredi | uredi kodo ]

Jezik [ uredi | uredi kodo ]

Glavni ?lanek: Perzij??ina .

Perzijski jezik je imel status glavnega jezika, kot administrativni jezik pa so uporabljali tudi aramejski, ki ga je v glavnem uporabljala diplomacija. Uporaba ostalih jezikov je bila omejena na obseg podro?ja v katerem so ?iveli njihovi izvorni govorci. Znano je, da se je elamski jezik uporabljal kot uradni na sodi??u v regiji Fars, o ?emer pri?ajo zapisi iz Perzepolisa, ki datirajo med leta 509 in 458 pr. n. ?t.. Ostali jeziki so imeli lokalno uporabo; egip?ansko, gr?ko, lidijsko in likijsko.

Elamski in akadski jezik so uporabljali v trojezi?nih kraljevskih napisih skupaj s perzijskim, ki se je uporabljal v glavnem za reprezentativne namene, kot je to primer v Behistunu.

?ivljenje v ?asu Ahemenidov [ uredi | uredi kodo ]

?ivljenje na kraljevskem dvoru [ uredi | uredi kodo ]

Kraljevski perzijski dvor je imel neomejeno oblast v cesarstvu, kar je veljalo za kralja, njegovo dru?ino in perzijsko plemstvo. Na dvoru so sprejemali upravne in strate?ke odlo?itve, ki so jih izvajali njihovi podlo?niki. Zgodovinskih dokumentov, ki se nana?ajo na perzijsko sodstvo je zelo malo in so nerenakomerno razdeljeni. ^[91]

Glede na to v kateri kraljevi rezidenci (Perzepolis, Suza, Babilon, Ekbatana) je dvor bival, so z njim potovali tudi kraljevska dru?ina in ve?ji del administracije. Na potovanju so kralj in plemstvo bivali v velikem in luksuznem ?otoru, postavljenem na sredini za?asnega prebivali??a in ozna?enim s posebnimi simboli. Zgodovinar Pierre Briant predpostavlja, da so spominjali na pala?e v Suzi in Perzepolisu. ?ivljenje na dvoru je bilo regulirano po strogih normah obna?anja. Kralj je bil obkro?en z raznimi visokimi uslu?benci, upraviteljem zakladnice in kartoteke ter diplomati zadol?enimi za odnose z javnostmi in tujimi delegacijami. Ljudje so imeli pravico prositi za obisk kralja, kar so morali posredovati preko ?uvarja, ki jih je obevstil o eventualni odobritvi in terminu.

Herodot in Ksenofont opisujeta, kako je perzijski kralj osebno izbiral hrano zaradi preventivnih varnostnih razlogov. Na banketih je pazljivo izbiral goste. Udele?enci banketa so bili strogo rasporejeni na posebna mesta tudi zaradi ceremonialnih in varnostnih razlogov. Gr?ki avtorji opisujejo perzijske bankete kot zelo luksuzne in sve?ane, saj so s tem kazali kraljevo mo? in avtoriteto pa tudi gostoljubnost. Prehrano za kralja in nesmrtnike so pripravljali lo?eno elitni gastronomi in v primeru zastrupitve s hrano bi bili gastronomi strogo kaznovani. Voda je prihajala iz reke ?aour ob kateri je le?alo mesto Suza in so jo pred zau?itjem prekuhavali ter servirali v srebrnih posodah. Perzijci so veliko pozornost namenjali oblikovanju posode, ki je odra?ala mo? in dober okus.

• 
  Zlata posoda
• 
  Zlate posode
• 
  Zlati riton (vr?) najden v Ekbatani, (Nacionalni muzej v Iranu)
• 
  Zlati vr? v animalisti?ni obliki, (Nacionalni muzej v Iranu)

Va?no vlogo na kraljevem dvoru so imeli zdravniki , ki so bili stalno kraljevo spremstvo. Njihova vloga je bila tudi kontrola hrane. Kraljevi zdravniki so bili neredko tudi Grki in Egip?ani.

Dvorjane so stregli evnuhi razdeljeni v dve kategorije; tisto, ki je stregla kraljevo dru?ino in ostale slu?abnike. Glede na velikost dvora, je bila slu?in?ad ?tevilna. ^[92] Mnogi anti?ni avtorji navajajo, da so perzijski kralji prakticirali poligamijo in imeli mnogo otrok ter velike hareme . Moderni zgodovinski dokazi govore, da prvotna predpostavljena funkcija harema v Perzepolisu ni to?na in da so to bili v resnici kralji?ini prostori. ?ene z dvora, kraljice in princese, so imele veliko avtonomijo, imele so pravico potovati, kar pi?e v zapisih iz Perzepolisa. ?enske so imele v Perzijskem cesarstvu velike pravice glede na ostanek starodavnega sveta; v nekaterih pokrajinah cesarstva so vladale ?enske satrapi. V ?asu gr?ko-perzijskih vojn je na strani perzijske vojske sodelovala tudi ena admiralica (Artemizij I. iz Karije) ^[93] ).

Lov je bil priljubljena zabava perzijskih kraljev. Na ta na?in so vzdr?evali telesno kondicijo in kazali svojo hrabrost in sposobnost. Na lovu je bil prvi met kopja izklju?na pravica kralja. Lov so prakticirali tudi v posebnih vrtovih (perz. pairidaeza : ograjeni prostor), ki so slu?ili tudi kot mesto za sprostitev in u?ivanje, saj so bili bogato okra?eni. Na?ini lova so se razlikovali odvisno od vrste oro?ja: lovili so pe?, na konju ali z vozovi, uporabljali so me?, lok, kopje ali mre?e.

Pismo, ki ga je Darej Veliki poslal jonskemu satrapu Gadatu navaja transport plodov med Evfratom in azijsko obalo, kar pri?a o velikem interesu kralja za hortikulturo.

?ivljenje izven kraljevskega dvora [ uredi | uredi kodo ]

Glede na malo znanih dokumentov, ?ivljenje obi?ajnih ljudi ni posebej znano. Arheolo?ka raziskovanja ka?ejo, da so bile perzijske hi?e ve?inoma zgrajene iz na soncu su?ene opeke iz zemlje, v katerih je bilo vezivo slama. Za izolacijo spodnjih delov zidov so uporabili bitumen . Hi?e so bile zgrajene okoli notranjega dvori??a z verando, najpogosteje so imele eno ali dve eta?i. Glede na to, da so Perzijci znani po izdelavi tekstila predpostavljajo, da so bile hi?e okra?ene s preprogami visoke kvalitete ter opremljene z vrhunsko oblikovanim pohi?tvom.

Obla?enje je dobro znano, saj obstaja mnogo umetni?kih ilustracij, ki prikazujejo ljudi iz ahemenidske dobe. Perzijci so nosili dolge pla??e (z ali brez rokavov) prevezane s pasom ter hla?e iz usnja ali fine tkanine. Obutev je bila dveh vrst; zaprti ?evlji s 3 ali 4 vezalkami ali sandali. Kape so bile raznih oblik in materialov: od enostavne preveze preko glave, do bogato okra?enih pletenih kap. Barva oblek je bila razli?na glede na dru?beni sloj dobe, rde?a je bila barva bojevnikov, bela sve?enikov, modra kmetov. Kralji so se obla?ili v vse tri barve in s tem pokazali svojo avtoriteto nad vsemi dru?benimi sloji. Najverodostojnej?i viri o perzijski no?i so reliefi iz Perzepolisa.

Izobra?evanje v ahemenidski dobi je precej?nja neznanka. Perzijski plemi?i so ?olali svoje otroke, ve?ina kmetov je bila nepismena. Glede na dostopne zgodovinske vire se je ?olanje mladih perzijskih plemi?ev za?elo v starosti pet let in je trajalo deset do dvajset let, odvisno od vira. Strabon pi?e, da so se mladi ljudje ukvarjali z gimnastiko, se u?ili loviti, uporabljati kopje, prepoznavati rastline in izdelovati obleko in mre?e. Ksenofont pi?e, da je njihovo ?olanje obsegalo u?enje pri katerem so morali razviti smisel za pravi?nost, poslu?nost, vzdr?ljivost, upornost in samokontrolo.

Religija [ uredi | uredi kodo ]

Glavni ?lanek: Zoroastrstvo .

Pod vladavino ahemenidske dinastije je zoroastrstvo postalo dr?avna religija in se raz?irila iz jugozahodnega Irana ?irom po Bli?njem vzhodu. Zoroastrstvo in njegovi nazori so postali smiselni element perzijske kulture. Isto?asno se pojavlja tudi mo?an sinkretizem z drugimi religijami, posebej s tistimi v Mezopotamiji.

Dobro v Zoroastrstvu predstavlja bog Ahura Mazda . Predstavljal ga je ogenj kot simbol ?istosti in mo?i. Zlo je naravna sila lo?ena od Ahure Mazde in nasprotujo?a njemu in njegovemu delu in obstaja samo v duhovnem planu, za razliko od duhovnega in fizi?nega obstoja tistega kar je ustvaril Ahura Mazda. Napad zla ali zlega duha Ahrimana se dogaja med tema dvema skrajnima to?kama na ?asovnem traku. Sredi 5. stojetja pr. n. ?t. v dobi vladavine Artakserksa I. in Dareja II., Herodot pi?e:

?Perzijci niso prikazovali bo?anstva, niti niso gradili velikih templjev temve? izklju?no ?rtvenike, za razliko od Grkov, niso verovali da so bo?anstva v obliki ljudskih bitij. Perzijci so prina?ili ?rtve Soncu, Luni, Zemlji, ognju, vodi in vetrovom.“

Herodot tudi trdi, da molitev ali ?rtev ni mogla biti izvedena brez navzo?nosti zoroastrskega sve?enika, ki niso bili povezani s sve?eniki nobene druge religije. Poleg tega se je funckija sve?enika prena?ala nasledstveno, z o?eta na sina.

V ?asu Darejvega vladanja je zoroastrstvo postalo posebej vezano na kraljevo ideologijo. ^[94] V mnogih zapisih Dareja I. in njegovega sina Kserksesa, kot so Behistunski napisi ali reliefi v Perzepolisu in Suzi pi?e, da legitimnost kraljeve mo?i prihaja po volji Ahure Mazde, ki se prikazuje kot za??itnik kralja in samega cesarstva. Portal iz Perzepolisa je bogato okra?en z reliefi z obeh strani in prikazujejo: Ahura Mazdo, kralja Dareja I. na prestolu, tri vrste vojakov iz kraljeve osebne stra?e. Ti motivi ?elijo prikazati kako Bog dobrega (Ahura Mazda) ??iti perzijskega kralja in vojsko oziroma kako je kraljeva oblast legitimna. ^[95]

Umetnost [ uredi | uredi kodo ]

Perzijska umetnost v dobi Ahemenidov cveti, je pa njen namen predvsem poveli?evanje slave vladajo?e dinastije. S ?irjenjem Perzijskega cesarstva se je vzporedno ?irila tudi perzijska umetnost, ki dose?e vrhunec tedaj, ko je bilo tudi cesarstvo na vrhuncu, predvsem zahvaljujo? bogatim davkom, ki jih je kraljevski dvor dobival iz ?tevilnih pokorjenih dr?av.

Arhitektura in urbanizem [ uredi | uredi kodo ]

Ahemenidsko cesarstvo je zapustilo ?tevilne monumentalne pala?e predvsem v Suzi, Pasargadu, Ekbatani in Perzepolisu. Za razliko od mnogih drugih monumentalnih objektov starega veka, kot je Partenon v Gr?iji ali Kolosej v Rimu , perzijske zgradbe niso gradili su?nji temve? pla?ani delavci iz vseh dr?av cesarstva: Babilonije, Karije, Jonije, Asirije, Egipta, itd.

V zgodnji dobi perzijska plemena niso imela enotnega arhitektonskega sloga, saj so bili polnomadski narod kmetov in jaha?ev. ^[96] Po tem, ko je Kir Veliki leta 550 pr. n. ?t. ustanovil Perzijsko cesarstvo, so ?irom dr?ave za?ele rasti monumentalne zgradbe. Na za?etku je ahemenidska arhitektura temeljila na elementih pokorjenih narodov, a se je hitro razvil avtohtoni slog. Prvo perzijsko mesto Pasargad ?e ka?e nekatere nomadske vplive, kjer so objekti razpr?eni v ogromnem parku, petdeset let kasneje pa se gradi Perzepolis, ki postane simbol racionalizacije in ravnote?ja v perzijski arhitekturi. Na?rt kompleksa je strogo ortogonalen, ?tevilo stebrov v dvoranah je v razmerju 1:1 ali 1:2, razpored objektov je urejen na za??iteni terasi. Terase z dvojnimi kolonadami na apadani se sekajo na vogalih, ki postanejo stolpi, kar je bila velika funkcionalna in estetska inovacija. H kompleksu se dostopa preko dveh velikih portalov skozi katere te?e ves promet.

Uspehi teh originalnih del temeljijo na ?tevilnih elementih, ki kombinirajo arhitekturo podjarmljenih narodov. Perzijski elementi niso hibrid temve? fuzija slogov, ki ustvarjajo novega. Izhajajo iz strokovnosti arhitektov in delavcev ?irom cesarstva, zato je perzijska arhitektura utilitaristi?na, ritualna in simboli?na. Perzepolis je poln elementov, ki pri?ajo o njihovih ?tevilnih vplivih. ^[97]

Egip?anski elementi so prepoznani na zgornjih vencih in portalih, mezopotamski je na?in povezovanja dveh pala?, kjer ima ena privatno, druga pa javno funkcijo. Rozete in rastlinski reliefi na stopni??ih skupaj z nazob?animi obzidjem in zidovi spominja na arhitekturo ziguratov , ki so predhodno rastli v Mezopotamiji in Elamu. Glazure reliefov imajo babilonski vpliv, krilati ljudje-biki na portalih izhajajo iz asirskega sloga. Po vklju?itvi Jonije v Perzijsko cesarstvo, na perzijsko arhitekturo mo?no vpliva ta gr?ki jonski red in obratno. Ti vplivi so posebej vidni pri dvoranah na stebrih ( hipostil ). Lidijski in jonski arhitekti so sodelovali pri delih v Pasargadu in kasneje v Perzepolisu in Suzi, o ?emer pri?ajo grafiti v gr??ini v kamnolomu blizu Perzepolisa in zapisi iz Suze. Spiralni elementi (volute) na perzijskih kapitelih so kasneje postali glavno znamenje gr?ke arhitekture jonskega reda. Perzepolis je kasneje mo?no vplival na Artemidin tempelj v Efezu, eno od sedem anti?nih svetovnih ?udes.

Na?elo notranjega prostora, kjer dvorana s stebri predstavlja jedro pala?e, je prisotno na Bli?njem vzhodu ?e pred dobo Perzijskega cesarstva. Pa vendar, sofisticiranost perzijske tehnologije, ki jo je videti pri vi?ini in razponih med stebri, je narekovala veliko prostranost in uporobnost dvoran, za razliko od sli?nih hipostilov v Gr?iji in Egiptu, kjer so bili stebri ?okati, razponi majhni in prostori omejeni. ^[98] Konstruktivni sistemi so v Perzepolisu izklju?no tektonski in sastojijo iz stebrov in nosilcev, ni sledov stereotomskih elementov (lokovi, oboki in kupole). Ve?ina stebrov izdelanih iz lesa je izginila, ohranjene pa so njihove kamnite baze. V dvoranah, kjer so bile vi?ine prevelike za uporabo lesa, so bili stebri zgrajeni iz masivnih kamnitih blokov. Kamniti stebri, ki so pre?iveli, so zelo heterogenih slogov in ka?ejo na vpliv razli?nih civilizacij. Baza stebra ima hetitski vpliv, razmerje vi?ine in premera debla pa je skoraj identi?en stebrom jonskega reda. Ogromni kapiteli, ki predstavljajo skoraj tretjino skupne vi?ine stebra je karakteristi?na za egip?anske stebre s kapitelom lotosa. Skulpturalni kapiteli z ?ivvalskimi oblikami so verjetno inspirirani iz asirske arhitekture pa vendar predstavljajo originalni perzijski slog.

Kot ve?ina ahemenidskih pala? je tudi Perzepolis imel zidove zgrajene iz opeke, ki morda zgledajo neobi?ajno na podro?ju, kjer je kamen dostopen v velikih koli?inah. To je skupna zna?ilnost vsem narodom Vzhoda, ki kamen uporabljajo v glavnem za mestna obzidja. Danes so pogosto ohranjeni samo temelji zidov, kot tudi masivni kamniti portali in stebri.

?eprav so ga gradili skoraj dve stojetji, Perzepolis kot celota ka?e slog, ki je zna?ilnost ahemenidske umetnosti. Kasnej?i ahemenidski vladarji niso preve? odstopali od umetnosti in tehnike, ki jo je za?el Kir Veliki v Pasargadu oziroma Darej Veliki nadaljeval v Perzepolisu. Samo novej?e kraljevske grobnice Artakserksa II. in Artakserksa III. se razlikujejo od tistih v Nak?-e Rustamu po tem, da niso vklesane v navpi?no skalo v gori ampak v nagnjen teren, vendar na pro?elju vsebujejo iste elemente kot Darejva grobnica.

Kiparstvo [ uredi | uredi kodo ]

Najbolj znane skulpture iz ahemenidske dobe se nahajajo v Perzepolisu. ?tevilni reliefi krasijo stebri??a, panele pred pala?o in notranjost kraljevskih dvoran. Ugibajo lahko, kako so bili izkori??eni prostori med stebri. Navdih za skulpture izhaja iz Egipta, Gr?ije in Asirije, odlikuje jih velika preciznost in detajlnost izvedbe. Tipologija skulpturalnega oblikovanja je tipi?na za orijentalsko umetnost; vsi liki so prikazani v profilu. Reliefi najpogosteje prikazujejo perzijskega kralja in vojake, bike, leve in grifone ; ?ivali so zelo stilizirane, brez varijacij. Razen reliefov, zgodovinarji kot Herodot in Plutarh navajajo Kserksesov kip v Perzepolisu ter kip Darejeve ?ene Artistone v Suzi. Nekatere skulpture so zelo realisti?ne, kot na primer pes (mastif), ki je najden na vogali apadane.

• 
  Skulptura leva pred apadano v Perzepolisu
• 
  Skulptura mastifa
• 
  Kip Dareja Velikega iz Heliopolisa, Nacionalni muzej v Iranu)'
• 
  Skulptura bika iz kapitela perzijskega stebra apadane v Perzepolisu

Polikromija [ uredi | uredi kodo ]

Polikromija ima va?no vlogo v perzijski umetnosti in jo karakterizirajo pisani in bogato okra?eni reliefi na zidovih. Za razliko od Perzepolisa, pala?a v Suzi nima reliefe vrezane v kamen temve? raznobarvne kerami?ne glazure na zidovih iz opeke, o?itno navdahnjene z mezopotamsko kulturo. Na njih so najpogosteje oblikovani liki raznih ?ivali (levi, biki, grifoni) ali perzijski vojaki, ki spominjajo na reliefe v Perzepolisu.

V Suzi je polikromija na keramiki ohranjena, kar ni slu?aj s kamnitimi reliefi v Perzepolisu, kjer je pigment s ?asom razpadel. Podro?ja kjer so bile uporabljene barve je te?ko potrditi, glede na to, da je pigment skoraj povsem izginil. ?as, tanek sloj barve in razpadanje organskih pigmentov so glavni razlogi izginotja. Dokazi o uporabi barv se nahajajo v sledovih po pala?i, kar pomeni da Perzepolis ni bil enoli?en, temve? bogato obarvan. ^[99] Na?li so tudi mnogo posod, ki so sode? po notranjosti pigmentov slu?ile za shranjevanje barve. Barve so bile uporabljene na vseh arhitektonskih elementih: zidovih, reliefih, stebrih, vratih, tleh, stopnicah, kipih, itd. Opeka je bila glazirana, rde?a oker barva je bila uporabljena na tleh iz apnenca ali sivo-zelenkastega gipsa, stebri so bili poslikani v ve? barvah, poslikana je bila tudi zunanjost pala?e. Sledi rde?e barve so na?li tudi na skulpturi Darejeve ?ene Artistone, ki je danes v iranskem Nacionalnem muzeju v Teheranu . Velika paleta najdenih barv govori o njihovem bogatem polikromatskem poreklu. Navedena je tudi uporaba rastlinskih pigmentov, ki pa na ?alost niso ohranjeni.

• 
  Poslikana perzijska bro?ka
• 
  Sfinga Dareja I. najdena v Suzi
• 
  Dekorativni motivi v obliki spirale
• 
  Perzijski vojak

Zlatarstvo [ uredi | uredi kodo ]

Zlatarstvo je eden od najpomembnej?ih elementov perzijske kulture in se je v ahemenidski dobi raz?irilo po vsem cesarstvu. Reliefi v nekaterih mestih ka?ejo, kako so Perzijci zlatemu nakitu dajali velik pomen. ^[100]

Odkritja ?tevilnih kosov posod izdelanih iz plemenitih kovin kot sta zlato in srebro ka?ejo, kako je bilo zlatarstvo pomembna zna?ilnost perzijske kulture in dokazujejo njihovo estetsko zrelost in napredne tehnologije. Okra?evanje vaz, ?a?, posod, nakita, celo oro?ja kombinira klasicizem in sinkretizem. Tudi na zlatarstvo so vplivale razne pokorjene kulture, ki so jih Perzijci izkoristili pri ustvarjanju novega in originalnega perzijskega sloga.

Arheolo?ke najdbe zlatih predmetov v Mali Aziji ka?ejo podobnost s tistimi iz pokrajine Fars, v?asih so podobnosti tolik?ne, da se predpostavlja, da prihajajo iz iste delavnice, ?eprav so to predmeti, ki datirajo desetletja ali celo stoletja kasneje. Nekatere slogovne analogije je mogo?e najti tudi v Gr?iji in Trakiji, kar pri?a o velikem perzijskem vplivu tudi na Evropo.

• 
  Zlati model ko?ije
• 
  Okras v obliki ribe
• 
  Motiv iz perzijske vaze v obliki krilatega kozoroga
• 
  Zapestnica z vrezanim dragim kamenjem

Tehnologija [ uredi | uredi kodo ]

Kompleksi v Pasargadu in Perzepolisu imajo polno inovativnih elementov na podro?ju gradbenega in?enirstva. Novej?a raziskovanja strukturalne tehnologije v Pasargadu, ki je oddaljen vsega 43 km in zgrajen tri desetletja pred Perzepolisom so pokazala, da so perzijski in?enirji zgradili kompleks, ki je lahko prenesel mo?ne potrese celo do 7. stopnje po Richterjevi lestvici . ^[101] Temelji stavbnih elementov so zgrajeni s tehnologijo izolirane baze temeljev, ki se danes uporablja pri gradnji modernih ob?utljivih objektov kot so nuklearne elektrane, zaradi za??ite pred seizmi?nimi aktivnostmi.

Velik napredek predstavlja tudi uporaba konstruktivnih kovinskih sponk med kamnitimi bloki. Ta konstruktivni element, skupaj z izolirano bazo temeljev, je predpogoj za gradnjo mnogo ve?jih in tanj?ih konstruktivnih elementov, ki so svoj vrhunec do?iveli v apadani Perzepolisa, kjer so bili stebri visoki celo 20 m, kar je najvi?je glede na debelino stebrov v starove?kem gradbeni?tvu. Razponi med stebri 8,65 m so prav tako ve?ji od kateregakoli arhitektonskega izdelka te dobe.

Velik prispevek perzijskih in?enirjev je bil na podro?ju oskrbe z vodo s tzv. kanati , ki so jih graditelji vsekali globoko v gore, da bi z njihovo pomo?jo dovajali in ohranjali sve?o vodo. Zahvaljujo? temu vodovodnemu sistemu in znanju kontroliranja tlaka, je v kompleksu Perzepolis zgrajen sofisticiran sistem vodovodnih, kanalizacijskih in drena?nih cevovodov. Mre?a cevovodov je bila vsekana v teren terase pred gradnjo temeljev, kar predstavlja prvi tak primer v zgodovini.

Ogromni perzijski in?enirski podvigi kot je bila gradnja prvega Sue?kega prekopa, pontonskih mostov preko Dardanel ali kanala skozi polotok Atos, predstavljajo tehnolo?ke uspehe, ki niso bili izvedeni nikoli prej v zgodovini, niti stotine let kasneje.

Kulturni vpliv [ uredi | uredi kodo ]

V zgodovini starega veka Ahemenidsko Perzijsko cesarstvo zavzema posebno mesto in je imelo ogromen vpliv na zgodovino, ki je sledila. Pod ahemenidsko dinastijo je bilo zdru?eno desetine razli?nih narodov v eni dr?avi, ki se je raztezala od reke Ind do Egejskega morja. Administrativna organizacija, ki so jo postavili Perzijci, so uporabili tako Aleksander Veliki in ?tevilna druga cesarstva, ki so opona?ali perzijski sistem politi?ne federacije. Iranska kultura se je raz?irila po ve?jem delu Bli?njega Vzhoda, kot tudi uporaba perzijskega jezika.

Perzijska kultura je pustila velik vpliv na samega Aleksandra, ki se je proti koncu ?ivljenja obla?il kot Perzijec, prevzel Perzijce kot ve?ji del svoje vojske, poro?il se je s Perzijko iz ahemenidske dinastije in glavno mesto svojega cesarstva prenesel v (tedaj) perzijski Babilon. Te Aleksandrove poteze so povzro?ile veliko nezadovoljstvo pri njegovih generalih ( dijadosih ).

Novonastalo Selevkidsko cesarstvo je zdru?ilo ahemenidsko in helenisti?no kulturo, kar je kasneje pustilo globoko sled tudi na politi?no ureditev novega iranskega Arsakidskega cesarstva in kasneje Sasanidskega cesarstva , ki je povrnilo stari sijaj Perzije.

Glede na to, da so Stari Grki imenovali Iran Perzija po vladajo?i perzijski dinastiji Ahemenidov, so se od konca 6. stoletja pr. n. ?t. v zahodnem svetu vse dr?ave iranskih vladarskih dinastij imenovale Perzija , kar se je obdr?alo do danes.

Ahemenidsko Perzijsko cesarstvo predstavlja velik pomen za moderni Iran, glede na to da ta starove?ka dr?ava predstavlja za?etek dominacije Perzijcev nad ostalimi iranskimi narodi, kar se je obdr?alo do dana?njih dni (Perzijci predstavljajo 51% prebivalstva Irana). Ustanovitelja cesarstva Kira Velikega pogosto imenujejo o?eta Irana . ^[102]

Viri in sklici [ uredi | uredi kodo ]

Literatura [ uredi | uredi kodo ]

Anti?na dela [ uredi | uredi kodo ]

• Ksenofont : ?Ekspedicija“ ( Κυρου Αν?βασι? - Anabasis )
• Ksenofont : ?Kiropedija“ ( Κ?ρου παιδε?α - Cyropaedia )
• Herodot : ?Zgodovina“ ( Ιστορ?η? Απ?δειξη )
• Diodor Sicilski : ?Knji?nica“ ( Ιστορικη Βιβλιοθ?κη )
• Strabon : ?Geografija“ ( Γεωγραφικ? )
• Polibij : ?Zgodovina“ ( Histories )

Moderna dela [ uredi | uredi kodo ]

• Briant, Pierre (2002). From Cyrus to Alexander: A History of the Persian Empire [ Od Kaira do Aleksandra: Zgodovina Perzijskega cesarstva ]. prevedel Peter Daniels. Eisenbrauns. ISBN   978-1-57506-031-6 .
• Olmstead, A.T. (1948). History of the Persian Empire [ Zgodovina Perzijskega cesarstva ]. University of Chicago Press.
• Stierlin, Henri (2006). Splendeurs de l’Empire perse [ Velikani iz Perzijskega cesarstva ] (v franco??ini). Pariz: Grund.
• Dutz, Werner F.; Matheson, Sylvia A. (1998). Parsa (Persepolis) Archaelogical sites in Fars (I) [ Perzepolis: arheolo?ka nahajali??a v provinci Fars I. ] (Yavassoli izd.). Teheran.
• (francosko) Philip Huyse: Anti?na Perzija ( La Perse antique ), Pariz, 2005
• Kolekcija Pregled anti?ne Perzije ( Regards sur la Perse antique ), 1998
• Josef Wiesehofer; Azizeh Azodi (prevajalec): Anti?na Perzija 550 pr. n. ?t. - 650 ( Ancient Persia: 550 BC to 650 AD ), London in New York, 2001
• (francosko) Eugene Flandin in Pascal Coste: Pot v Perzijo ( Voyage en Perse ), Pariz (1851)
• (francosko) Georges Perrot in Charles Chipiez: Anti?na zgodovina umetnosti v Egiptu, Asiriji, Perziji, Mali Aziji, Gr?iji, Etruriji, Rimu ( Histoire de l'art dans l'Antiquite, Egypte, Assyrie, Perse, Asie mineure, Grece, Etrurie, Rome ). Zvezek V.: Perzija, Frigija, Lidija in Karija, Licija ( Perse, Phrygie, Lydie et Carie, Lycie ), Pariz (1890)
• Arthur Upham Pope: Perzijska arhitektura ( Persian Architecture ), London (1965)
• Arthur Upham Pope: Elaborat perzijske umetnosti od prazgodovine do danes ( A Survey of Persian Art from Prehistoric Times to the Present ), Izdajatelj: Charles Scribner’s Sons, New York (1931)
• Peter Green: Gr?ko-perzijske vojne ( The Greco-Persian Wars )
• Timelife Persians: Masters of the Empire (Lost Civilizations)
• J. M. Cook: Perzijsko cesarstvo ( The Persian Empire ), izdal: Shocken Books, New York (1983)
• Philip De Souza: Gr?ko-perzijske vojne 499-386 pr. n. ?t. ( The Greco-Persian Wars 499?386 BC )
• (nem?ko) Franz Stolze: Perzepolis: ahemenidski in sasanidski spomeniki in napisi iz Perzepolisa, Istakhra, Pasargada, ?apura“ Persepolis, die achaemenidischen und sasanidischen Denkmaler und Inschriften von Persepolis, Istakhr, Pasargadae, Shapur , A. Asher ed, Berlin (1882)
• Richard Hallock: ≫Zapisi iz Perzepolisa≪ ( Persepolis Fortification Tablets ) Arhivirano 2007-06-21 na Wayback Machine .
• Richard N. Frye: Dedi??ina Perzije ( The Heritage of Persia )
• John E. Curtis: Pozabljeno cesarstvo: Svet anti?ne Perzije ( Forgotten Empire: The World of Ancient Persia ), Berkeley, Los Angeles
• Lindsay Allen: Perzijsko cesarstvo ( The Persian Empire )
• M. A. Dandamaev: Politi?na zgodovina Ahemenidskega cesarstva“ ( A Political History of the Achaemenid Empire ), Leiden, 1989

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

• Ahemenidi
• Perzijska zgodovina Arhivirano 2014-01-11 na Wayback Machine .
• Behistunski napisi Arhivirano 2007-05-10 na Wayback Machine .
• Ahamenidski kraljevi napisi Arhivirano 2016-12-18 na Wayback Machine .
• Muzej Ahemenidov Arhivirano 2015-05-12 na Wayback Machine .