Ahemen
(
staroperzijsko
Hax?mani?) je bil eponimni mitolo?ki za?etnik
Ahemenidske dinastije
perzijskih vladarjev, * okoli 705 pr. n. ?t., † okoli 675 pr. n. ?t.
[1]
Razen tega, da je bil domnevni ustanovitelj dinastije, o njem ni ni? znanega. Povsem mogo?e je, da je samo mitolo?ka osebnost, ?e je bil zgodovinska osebnost, pa je ?ivel na koncu 8. stoletja pr. n. ?t. in v prvi ?etrtini 7. stoletja pr. n. ?t.
[2]
Sodobno
perzijsko
ime ??????, Ahemenes,
gr?ko
?χαιμ?νη?, Achaimen?s in
latinsko
Achaemenes izhajajo iz staroperzijskega imena
Hax?mani?
. Na trojezi?nem
Behistunskem napisu
Dareja I.
je njegovo ime
elam??ini
zapisano kot Ha-ak-ka-man-nu-i? in
akad??ini
kot A-?a-ma-ni-i?-?. Staroperzijsko osebno ime izhaja iz izrazov
hax?-
(
sanskrt
sakha
) ?
prijatelj
in
manah
?
mo? razmi?ljanja
, kar bi lahko pomenilo
imeti prijateljev um
.
[3]
Sodobne razlage izraz
hax?-
tolma?ijo kot
privr?enec
.
Behistunski napis, napisan leta 490 pr. n. ?t., prikazuje Ahemena kot o?eta
Teispa
, prednika
Kira II. Velikega
in
Dareja I.
[2]
Herodotove zgodbe
iz 5. stoletja pr. n. ?t. pripovedujejo v bistvu enako zgodbo, vendar zdru?ujejo dve vzporedni liniji potomcev
≫Teispa, sina Ahemena≪
.
Razen kratkih omemb imena ni o njem nobenega podatka niti v doma?ih niti v zgodovinopisnih virih. Ahemen je mogo?e mitolo?ki in ne zgodovinski prednik Ahemenidov.
[2]
[4]
Anti?ni gr?ki pisci so ohranili ve? legend, povezanih z Ahemenom.
[5]
Psevdo
Platonov
Prvi Alkibiad prikazuje Ahemena kot junaka, ustanovitelja
Persai
(Perzije), na enak na?in kot so Grki sami sebe opisovali kot
Herkulove
potomce, in da sta Herkul in Ahemen sinova
Zevsovega
sina
Perzeja
. Domneva se, da so Ahemena poistovetili s Perzom, sinom Perzeja in
Andromede
, ki je v gr?ki mitologiji prikazan kot prednik Perzijcev. Druga ina?ica zgodbe pravi, da je bil Ahemen sin Egeja.
Klavdij Elian
v
De natura animalum
pravi, da je Ahemena vzredil orel.
[6]
Mogo?e je tudi, da je Darejeva trditev na Behistunskem napisu, da je Ahemenov potomec, njegova izmi?ljotina, s katero je upravi?eval polastitev prestola. Kir II. v podrobnem rodoslovju na
Kirovem valju
Ahemena sploh ne omenja.
[2]
Prepri?anje, da je patronim
hax?mani?iya
?
iz [plemena] Ahemena
na napisu v
Pasargadu
napisal Kir II., zdaj ne velja ve?, ker je bil po njegovi smrti morda napisan na ukaz Dareja I.
[2]
[7]
?e je to res, je lahko Darej I. ustvaril tudi Ahemena, da bi legitimiral svojo dinasti?no povezavo s Kirom Velikim.
[8]
Darej bi z delitvijo Kirovih in svojih prednikov veliko pridobil, verjetno veliko ve? kot s svojo kasnej?o poroko s Kirovo h?erko Atoso.
Kakor koli ?e, Ahemenidi od Dareja dalje so ustanovili svojo dinastijo. ?e je Ahemen resni?no ?ivel, bi lahko bil voj??ak-poglavar iz 7. stoletja pr. n. ?t., ki je vodil Perzijce ali perzijsko pleme kot
vazal
Medijskega cesarstva
.
- ↑
CHRONOLOGY OF IRANIAN HISTORY PART 1
iranicaonline.org.
- ↑
2,0
2,1
2,2
2,3
2,4
M. A. Dandamayev (1983).
Achaemenes
". Encyclopædia Iranica, vol. I, fasc. 4, Costa Mesa: Mazda, str. 414.
- ↑
Rudiger Schmitt (1983).
Achaemenid dynasty
. Encyclopædia Iranica, vol. I, fasc. 4, Costa Mesa: Mazda, str. 414?426.
- ↑
Stephen Bourke, ur. The Middle East: The Cradle of Civilization Revealed. str. 216.
- ↑
Jan Tavernier (2007).
Iranica in the Achaemenid Period (ca. 550-330 B.C.): Linguistic Study of Old Iranian Proper Names and Loanwords, Attested in Non-Iranian Texts
. Peeters,
ISBN 90-429-1833-0
.
- ↑
Klavdij Elian.
De natura animalum
12.21.
- ↑
Bruce Lincoln.
Religion, empire, and torture: the case of Achaemenian Persia
, 2007, University of Chicago Press, str. 4-5.
- ↑
Jamie Stokes (2009).
Encyclopedia of the Peoples of Africa and the Middle East
, Volume 1. Infobase Publishing. str. 2?3.
ISBN 978-0-8160-7158-6
.