Agnosticizem

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
?lanki iz
niza gotovost:

Agnosticizem (iz gr??ine a- - ne- + gnosis - vedenje oziroma αγνωτικο?) je filozofsko stali??e, da je resni?nost nekaterih trditev, posebej teolo?kih trditev o obstoju boga , bogov ali bo?anstev , bodisi neznana bodisi je sploh ni mogo?e poznati. V enaki meri je agnosticizem zadr?an do ateizma in trditev o neobstoju boga. Na splo?no pa za agnosticizem velja, da ne pristaja na absolutne resnice in trenutno znanstveno nedokazljive trditve, kar pa ne pomeni, da ne dopu??a mo?nosti, da se te trditve v prihodnosti izka?ejo za pravilne.

Agnosticizem ni diametralno nasprotje doktrini gnosticizma ? slednji je bolj versko gibanje. Toda agnosticizem je nasproten dogmati?nemu prepri?anju o obstoju boga in je po drugi strani tudi nasprotje materialisti?ni tezi o zanesljivih spoznanjih o materialnem svetu.

Izraz ≫agnosticizem≪ in soroden izraz ≫agnostik≪ je leta 1869 skoval angle?ki biolog , Darwinov prijatelj in njegov gore?i zagovornik ter popularizator znanosti Thomas Henry Huxley ; v ?ir?em pomenu se uporablja za tiste, ki so neprepri?ani ali nezavezani glede verskih resnic, denimo o obstoju bo?anskega.

Zavra?anje metafizike [ uredi | uredi kodo ]

V pozitivnem smislu je agnosticizem stali??e, da je treba pri znanstvenem raziskovanju poslu?ati samo glas razuma , medtem ko v negativnem smislu pomeni omejevanje zanesljivega spoznanja samo na tisto, kar je pozitivno dano v ?utni zaznavi in kar se lahko empiri?no preveri. V naj?ir?em smislu je agnosticizem torej celotni empirizem in pozitivizem , kamor sodijo znanstveniki, kot so August Comte , Charles Darwin , Herbert Spencer in mnogi drugi. Vklju?uje lahko sodobno logiko , katere predstavnik je med drugim Wittgenstein , saj zavra?a vsako metafiziko in se opira na trenutno znanstveno preverljive temelje.

?lanki na temo
Ateizem
α-: a- - ne + θεο?: teos - bog,
Sveto pismo , Pismo Efe?anom (2:12),
Simbol Mednarodne zveze ateistov (AAI)
Portal | Kategorija
Osnovni ?lanki

Agnosticizem · Anti-klerikalizem
Apateizem · Ateizem
Brezbo?tvo · Brezverstvo
Ignosticizem · Posvetni humanizem
Svobodomiselnost · Skepticizem
?aljivo verstvo

?tevil?nost

Brezbo?tvo po dr?avah sveta
Religije in ateizem v Sloveniji

Ateisti?ni svetovni nazori
in verstva

Budizem · D?ainizem
Hinduizem · Konfucianstvo
Marksizem · Raelijanstvo

Osebe

Sokrat · David Hume
Richard Dawkins · Michael Shermer ·

Organizacije

Mednarodna zveza ateistov
Zdru?enje ateistov Slovenije (ZAS)

Agnosticizem in ateizem [ uredi | uredi kodo ]

Agnosticizem se od ateizma razlikuje v tem, da slednji zagovarja stali??e o neobstoju boga, medtem ko agnosticizem tega ne trdi. Agnosticizem namre? zavzema enako distanco do trditve o obstoju boga kot do tiste o njegovem neobstoju. Teisti?nih in ateisti?nih dogem ne sprejema, a jih hkrati ne negira, dvomi le v mo?nost dokon?nega spoznanja obeh pogledov.

Medtem ko nekateri agnostiki trdijo, da ni mo? imeti ≫absolutnega≪ ali ≫gotovega≪ spiritualnega vedenja, drugi dopu??ajo mo?nost, da je tak?no vedenje mo? imeti, a trdijo, da ga sami nimajo. V obeh primerih pa agnosticizem zajema skepticizem do verskih trditev, prav tako pa tudi do ateisti?nih predpostavk o neobstoju boga.

Ignosticizem [ uredi | uredi kodo ]

Posebna smer agnosticizma je ignosticizem . Medtem ko se nekateri agnostiki ukvarjajo z vzroki ?lovekove nezmo?nosti razre?iti vpra?anje o obstoju boga, ignostiki trdijo, da je to vpra?anje brezpredmetno, saj bog (?e obstaja ali ne) o?itno nima neposrednega vpliva na svet - ?e bi ga imel, trdijo, bi ga prek njega lahko spoznali, tako pa ga ne moremo. Ali pa ga bomo spoznali v bli?nji prihodnosti.