Agnosticizem
(iz
gr??ine
a- -
ne-
+ gnosis -
vedenje
oziroma αγνωτικο?) je
filozofsko
stali??e, da je
resni?nost
nekaterih trditev, posebej
teolo?kih
trditev o obstoju
boga
, bogov ali
bo?anstev
, bodisi neznana bodisi je sploh ni mogo?e poznati. V enaki meri je agnosticizem zadr?an do
ateizma
in trditev o neobstoju boga. Na splo?no pa za agnosticizem velja, da ne pristaja na absolutne resnice in trenutno znanstveno nedokazljive trditve, kar pa ne pomeni, da ne dopu??a mo?nosti, da se te trditve v prihodnosti izka?ejo za pravilne.
Agnosticizem ni diametralno nasprotje doktrini
gnosticizma
? slednji je bolj versko gibanje. Toda agnosticizem je nasproten
dogmati?nemu
prepri?anju o obstoju
boga
in je po drugi strani tudi nasprotje
materialisti?ni
tezi o zanesljivih spoznanjih o materialnem svetu.
Izraz ≫agnosticizem≪ in soroden izraz ≫agnostik≪ je leta
1869
skoval
angle?ki
biolog
,
Darwinov
prijatelj in njegov gore?i zagovornik ter popularizator
znanosti
Thomas Henry Huxley
; v ?ir?em pomenu se uporablja za tiste, ki so neprepri?ani ali nezavezani glede
verskih
resnic, denimo o obstoju bo?anskega.
V pozitivnem smislu je agnosticizem stali??e, da je treba pri znanstvenem raziskovanju poslu?ati samo glas
razuma
, medtem ko v negativnem smislu pomeni omejevanje zanesljivega spoznanja samo na tisto, kar je pozitivno dano v ?utni zaznavi in kar se lahko
empiri?no
preveri. V naj?ir?em smislu je agnosticizem torej celotni
empirizem
in
pozitivizem
, kamor sodijo znanstveniki, kot so
August Comte
,
Charles Darwin
,
Herbert Spencer
in mnogi drugi. Vklju?uje lahko sodobno
logiko
, katere predstavnik je med drugim
Wittgenstein
, saj zavra?a vsako
metafiziko
in se opira na trenutno znanstveno preverljive temelje.
Agnosticizem in ateizem
[
uredi
|
uredi kodo
]
Agnosticizem se od ateizma razlikuje v tem, da slednji zagovarja stali??e o neobstoju boga, medtem ko agnosticizem tega ne trdi. Agnosticizem namre? zavzema enako distanco do trditve o obstoju boga kot do tiste o njegovem neobstoju.
Teisti?nih
in ateisti?nih dogem ne sprejema, a jih hkrati ne negira, dvomi le v mo?nost dokon?nega spoznanja obeh pogledov.
Medtem ko nekateri agnostiki trdijo, da ni mo? imeti ≫absolutnega≪ ali ≫gotovega≪ spiritualnega vedenja, drugi dopu??ajo mo?nost, da je tak?no vedenje mo? imeti, a trdijo, da ga sami nimajo. V obeh primerih pa agnosticizem zajema
skepticizem
do verskih trditev, prav tako pa tudi do ateisti?nih predpostavk o neobstoju boga.
Posebna smer agnosticizma je
ignosticizem
. Medtem ko se nekateri agnostiki ukvarjajo z vzroki ?lovekove nezmo?nosti razre?iti vpra?anje o obstoju boga, ignostiki trdijo, da je to vpra?anje brezpredmetno, saj bog (?e obstaja ali ne) o?itno nima neposrednega vpliva na svet - ?e bi ga imel, trdijo, bi ga prek njega lahko spoznali, tako pa ga ne moremo. Ali pa ga bomo spoznali v bli?nji prihodnosti.