한국   대만   중국   일본 
Afrodizija - Wikipedija, prosta enciklopedija Pojdi na vsebino

Afrodizija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Afrodizija
?φροδισι??
Some columns are still standing among the ruins of Aphrodisias. A snow-capped mountain can be seen in the background.
Ru?evine Afrodizije
Afrodizija se nahaja v Turčija
Afrodizija
Afrodizija
Lokacija Geyre, Provinca Aydın,
Zastava Turčije  Tur?ija
Regija Karija
Koordinati 37°42′30″N 28°43′25″E  /  37.70833°N 28.72361°E  / 37.70833; 28.72361
Tip Naselje
Zgodovina
Kulture Gr?ka , rimska
Povezano z Aleksander Afrodi?ki , Hariton
Druge informacije
Datumi izkopov 1904?1905, 1962?danes
Arheologi Paul Augustin Gaudin, Kenan Erim, Christopher Ratte, R.R.R. Smith
Javni dostop da
Spletna stran Aphrodisias Archaeological Site
Unescova svetovna dedi??ina
Del Aphrodisias
Varovalni pas 1.040,57 ha
Kriterij
Kulturni: ii, iii, iv, vi
Referenca 1519
Vpis 2017 (41. zasedanje )
[ uredi v Wikipodatkih ]

Afrodizija ( starogr?ko ?φροδισι??, Afrodisias) [1] je bila majhno starogr?ko helenisti?no mesto v zgodovinski pokrajini Kariji z zahodni Anatoliji , Tur?ija . Mesto le?i v bli?ini vasi Geyre pribli?no 100 km vzhodno od obale Egejskega morja in 230 km jugovzhodno od ?zmirja .

Mesto je dobilo ime po Afroditi , gr?ki boginji ljubezni, ki je imela v mestu svojo kultno podobo Afrodita Afrodizijska. Po podatkih v bizantinski enciklopedi?ni zbirki Suda je imelo mesto, ki se je okoli 3. stoletja pr. n. ?t. imenovalo Afrodizija, pred tem tri imena: Leleg?n Polis ( Λελ?γων π?λι?, 'Mesto Lelegov'), [2] Megal? Pol?is ( Μεγ?λη Π?λι? , 'Veliko mesto') in Nino? ( Νιν?η ). [3] Nekje pred letom 640, v poznoanti?nem obdobju, ko je ?e pripadalo Bizantinskemu cesarstvu , se je mesto preimenovalo v Stavropolis ( Σταυρο?πολι? , 'Mesto kri?a'). [4]

Afrodizija je bila leta 2017 uvr??ena na Unescov seznam svetovne dedi??ine . [5]

Zgodovina [ uredi | uredi kodo ]

Vas Geyre
Afrodita Afrodizijska izvira iz arhai?nega obdobja ali je bila pred tem lokalna boginja, ki so jo v helenisti?nem obdobju poistovetili z gr?ko Afrodito in ji dali povsem ovo kanoni?no podobo

Afrodizija je bila metropola (glavno mesto province) regije in kasneje rimske province Karije . [6]

V okolici mesta sta se v helenisti?nem in rimskem obdobju pridobivala beli in modrosivi karijski marmor , ki se je uporabljal za gradnjo pro?elij in kipov. Kiparji iz Afrodizije so s svojimi marmornimi kipi postali znani v celem rimskem svetu. Izklesali so ve? kipov Afrodite Afrodizijske, ki so se na?li tudi v zelo oddaljenih krajih Rimskega cesarstva vse do Paxa Iulia v Luzitaniji (sedanja Portugalska ). [7]

Mesto je imelo pomembne ?ole kiparstva in celo filozofije in do konca 5. stoletja ostalo sredi??e poganstva . [6] V zgodnjem 7. stoletju je mesto uni?il potres. Po potresu se Afrodizija ni ve? opomogla, ker se je zmanj?ala v majhno utrjeno naselje. [6] Pribli?no takrat se je preimenovala v Stavropolis (gr?ko Σταυρο?πολι? , 'Mesto kri?a'), da bi se odstranile poganske konotacije, vendar je ?e v pred 8. stoletjem po svoji regiji postala znana kot Karija. Iz tega imena je kasneje nastalo njeno tur?ko ime Geyre. [6] [8] V bizantinskih ?asih je bilo mesto sede? dav?ne upravne enote ( dioikesis ). [8]

Mesto je leta 1188 izropal upornik Teodor Mankagas, leta 1197 pa Seld?uki . Proti koncu 13. stoletja je dokon?no pri?lo pod tur?ko oblast.

Geolo?ka zgodovina [ uredi | uredi kodo ]

Mesto je le?alo na potresnem obmo?ju in bilo zato ve?krat po?kodovano, zlasti v potresih v 4. in 7. stoletju. Eden od potresov v 4. stoletju je mestu povzro?il dodatno ?kodo, ker je preusmeril vodne tokove. Del mesta je zato za?elo poplavljati, kar potrjujejo nove zasilne vodovodne napeljave. Afrodizija si po potresu v 7. stoletju ni nikoli povsem opomogla in je postopoma propadla. Del mesta je prekrivala sedanja vas Geyre. Nekaj va?kih hi? so v 20. stoletju odstranili, da so razkrili starej?e mesto. Nedale? od najdi??a je bila zgrajena nova vas Geyre.

Cerkvena zgodovina [ uredi | uredi kodo ]

Francoski zgodovinar in teolog Le Quien (1661?1733) omenja dvajset afrodizijskih ?kofov. V 7. stoletju je ime, 28 pomo?nih ?kofov, v 10. stoletju pa 26.

Stavropolis je bil tudi rimskokatoli?ka naslovna metropolitska stolnica z imenom Stauropoli (latinsko Archidioecesis Stauropolitana ). [9]

Stavbe in druge zgradbe [ uredi | uredi kodo ]

Afroditin tempelj
Dvorana Sevgi Gonul v Muzeju Afrodizije; v tej dvorani so najdbe iz sebasteiona
Munumentalna vrata ali tetrapilon
Odeon
Glava boginje, izdelana iz marmorja, najdena v Hadrijanovem kopali??u (2. stoletje n. ?t)

Afroditin tempelj [ uredi | uredi kodo ]

Afroditin tempelj je bil sredi??e mesta. Afrodizijski kiparji so postali znani zaradi obilne zaloge marmorja v bli?njih kamnolomih. Mestna kiparska ?ola je bila zelo produktivna. [10] Ve?ino del njenih u?encev je mogo?e videti na najdi??u samem in v Muzeju Afrodizije. Veliko njihovih dokon?anih kipov so odkrili na obmo?ju agore , veliko poskusnih in nedokon?anih del pa dokazuje pravo kiparsko ?olo. Na razli?nih lokacijah so arheologi odkrili tudi sarkofage , pogosto okra?ene z girlandami in stebri?i. Odkrili so tudi pilastre s podobami ljudi, ptic in ?ivali, prepletenih z akantovimi listi.

Vloga templja se je spremenila, ko je postal kr??anska bazilika . Domneva se, da je bil tempelj okoli leta 481-484 na ukaz cesarja Zenona podrt, ker je bil ?ari??e Zenonove poganske helenske opozicije v Afrodiziji. Mesto je tudi podpiralo Ilusa, ki je obljubil, da bo obnovil helenske obrede, zatrte med preganjanjem poganov v poznem Rimskem cesarstvu, in templje, ki so ?e ostali. [11]

Monumentalni portal [ uredi | uredi kodo ]

Monumentalni portal ali tetrapilon stoji na koncu ceste, ki vodi od glavne ulice v smeri sever-jug do prostora pred Afroditinim sveti??em ali templjem. Zgrajen je bil okoli leta 200.

Bulevterij [ uredi | uredi kodo ]

Detajl friza Tiberijevega portika

Bulevterij (skup??ina) ali odeon stoji sredi severne strani Severne agore. Sestavljen je iz polkro?nega avditorija z odrom, ?irokim pribli?no 46 m. Spodnji del avditorija je skoraj nedotaknjen. Ima devet vrst marmornih sede?ev, razdeljenih na pet delov, lo?enih z redialnimi stopni??i. Sede?i v zgornjem delu, razporejeni v dodatnih dvanajst vrst, so se podrli skupaj s podpornimi oboki. Odeon je zelo odprt, ima veliko vhodov na tleh in ve? stopni??, ki omogo?ajo dostop do zgornjih vrst sede?ev. Sistem masivnih vzporednih opor ka?e, da je bila stavba prvotno obokana. Avditorij je osvetljevala vrsta visokih obokanih oken v ukrivljeni zunanji steni. ?tevilo sede?ev se ocenjuje na pribli?no 1.750.

Razpolo?ljivi dokazi ka?ejo, da je bil zgrajen v antoninskem ali zgodnjem severanskem obdobju (konec 2. ali za?etek 3. stoletja n. ?t.). V tem ?asu je bila zagotovo postavljena prednja skena (prednji del odra), kar dokazujejo tako kiparski slog kot arhitekturni ornamenti. Na podstavkih kipov, ki zaklju?ujejo podporne stene avditorija, sta imeni dveh bratov, senatorjev v zgodnjem severanskem obdobju, na dveh vpisanih podstavkih, postavljenih simetri?no ob zunanjo fasado, pa sta bila kipa afrodizijskih dobrotnikov, Klavdije Antonije Tatiane in njenega strica Lucija Antonija Dometina, ki so delovale konec 2. stoletja. [12] Znano je, da je bila Tatiana tesno povezana z Efezom , zato je mogo?e, da so presenetljive podobnosti med to stavbo in bulevterijem na efe?ki mestni agori posledica prav njene pobude. Kaj je na tem stalo pred 2. stoletjem, ni znano. Zelo verjetno je nova zgradba nadomestila manj?o starej?o podobno zgradbo, postavljeno v poznem 1. stoletju pr. n. ?t.

Bulevterij v Afrodiziji je ostal v prvotni obliki do za?etka 5. stoletja, ko ga je ob?inski uradnik ukazal prilagoditi za palestro . Njegov poseg je dokumentiran v napisu na zgornjem delu pulpita (odra). Izraz palestra se obi?ajno povezuje z rokoborsko ?olo, v 5. stoletju pa bi lahko pomenil tudi dvorano za predavanja, predstave in razli?na tekmovanja, kar dokazujejo odlomki napisov, vklesanih v sede?e. ?tevilne druge vdolbine v ohranjenih sede?ih so verjetno slu?ile za vstavljanje lesenih stebrov, ki so podpirali tende, in ka?ejo, da je bila stavba v tem ?asu ?e brez strehe. Orkester je bil spu??en in tlakovan z marmornimi plo??ami, ki so morda ostale iz prej?njega bulevterija. [13]

Sebastej [ uredi | uredi kodo ]

Sebasteion

Sebastej, gr?ki ekvivalent rimskega avgusteja , je bil, po napisu iz 1. stoletja na njegovem prvem pilonu, posve?en ≫Afroditi, bo?anskemu Avgustu in ljudstvu≪ . Relief, ki so ga na?li v ru?evinah ju?nega portika, je predstavljal poosebitev polisa. Posve?en je bil Afroditi Afrodizijski, ki so jo ?astili kot prom?t?r ? 'pramater' ali 'mater prednikov'. Afrodita je predstavlja kozmi?no silo, ki je zdru?evala cesarsko mo? z mo?jo lokalnih elit. [14] Povezava med boginjo in cesarsko hi?o je bila v tistem ?asu zelo politi?na, saj je Gens Julia ? dru?ina Julija Cezarja , Oktavijana Avgusta in njihovih neposrednih naslednikov ? trdila, da je bo?anska potomka Venere/Afrodite.

Stadion
Panela iz Afrodizije

Stadion [ uredi | uredi kodo ]

Stadion je bil namenjen atletskim prireditvam, dokler ni potres v 7. stoletju te?ko po?kodoval gledali??a. Po potresu je bil del stadiona preurejen v prostor za dogodke, ki so se prej dogajali v gledali??u.

Stadion je dolg pribli?no 270 m in ?irok 60 m. [15] Na vsaki strani je imel po 30 vrst sede?ev in je lahko sprejel pribli?no 30.000 gledalcev. Proga je dolga pribli?no 225 m. Je precej ve?ji in strukturno obse?nej?i celo od stadiona v Apolonovem sveti??u v Delfih in verjetno eden najbolje ohranjenih tovrstnih objektov v Sredozemlju .

Druge najdbe [ uredi | uredi kodo ]

Rimsko gledali??e (jug)
Rimsko gledali??e (sever)

Napisi [ uredi | uredi kodo ]

Kakovost marmorja v Afrodiziji je povzro?ila, da se je v mestu ohranilo nenavadno veliko predmetov z napisi. Ker je bilo v poznoanti?no mestno obzidje vgrajeno veliko kosov ?e rabljenega spomeni?kega lomljenega kamna, je bilo mogo?e ?tevilne napise zlahka prebrati brez kakr?nih koli izkopavanj. Ker je bilo mesto dobro obiskano, so med njimi tudi sodobni napisi, prvi z za?etka 18. stoletja.

Med izkopavanji pod okriljem Univerze v New Yorku so arheologi odkrili ve? kot 2000 napisov. ?tevilni so bili na kamnih, ki so se ponovno uporabili za gradnjo mestnega obzidja. Ve?ina napisov je iz cesarskega obdobja. Zlasti dobro so zastopana pogrebna in ?astna besedila. Nekaj napisov je zudi iz drugih obdobij, od helenisti?nega do bizantinskega. Skupina dokumentov, namenjenih prikazovanju veli?ine in zgodovine mesta, je bila vklju?ena v tako imenovani ≫arhivski zid≪.

Izkopavanja v Afrodiziji so odkrila tudi pomemben judovski napis, katerega kontekst ni jasen. Ob njem je napis v gr??ini, ki navaja donacije ?tevilnih posameznikov, od katerih jih je ve? ozna?enih za 'theosebeis' ali 'bogaboje?e' oziroma 'pobo?ne' . [16] Iz primerljivih dokazov v napisih v sinagogi v Sardisu in Nove zaveze se zdi, da so bili ti pobo?ne?i verjetno pogani , ki so se navezali na judovsko skupnost, jo podpirali in morda celo obiskovali sinagogo. Geografska raz?irjenost dokazov ka?e, da je bil v rimskem obdobju pojav raz?irjen tudi drugod v Mali Aziji .

Friz [ uredi | uredi kodo ]

Na frizu, odkritem leta 1980, je upodobljena ?enska bojevnica z golimi prsmi, ?elado in napisom BRITANNIA, ki se v trpljenju mu?i pod kolenom rimskega vojaka, pod katerim je levo spodaj napis TIBERIUS CLAUDIUS CAESAR. Bojevnica naj bi upodabljala Britanijo, ki jo je podjarmil Rim. [17]

Afrodita Afrodizijska [ uredi | uredi kodo ]

Relief, ki prikazuje Afroditino rojstvo (Afrodite Anadyomene); Muzej Afrodizije
Afrodita Afrodizijska

Kultna podoba Afrodite Afrodizijske je neko? nedvomno stala v Afroditinem templju. [18] Bila je prepoznavna lokalna boginja, ki se je po gr?ki interpretaciji poistovetila z gr?ko Afrodito. Njena kanoni?na podoba, zna?ilna za anatolske kultne podobe, ka?e, da je bila v sorodu z Efe?ko gospo, [18] ki so jo kot Artemido Efe?ko ?astili po celem gr?ko-rimskem svetu.

Pre?ivele podobe v kontekstih, ki so bolj dr?avljanski kot obredni, so brez izjeme iz pozne faze kulta v helenisti?nem in rimskem obdobju. Izdelane so v naturalisti?nem slogu, skupnem kulturi, ki je lokalni boginji dala bolj univerzalno privla?nost. [18] Tako kot Efe?ka dama tudi Afrodizijska Afrodita nosi debelo tuniko. Obi?ajno stoji v ni?i s stebri?i in je vedno upodobljena s ?tirimi standardnimi atributi: nogi sta tesno skupaj, podlakti pa iztegnjene naprej, da lahko sprejema in daje. Ozalj?ana je z ogrlicami in nosi corona muralis skupaj z diademom in vencem iz mirte. Ogrnjena je dolgo tan?ico, ki sega do tal. Pod gornjo tuniko nosi hiton, ki sega do tal.

Na tuniki so pasovi okraskov v obliki ploskega reliefa, ki prikazujejo njene kozmi?ne mo?i boginje. Na vrhu so Harite , pod njimi pa glavi zakonskega para (?enska je zastrta), ki ju je Lisa Brody prepoznala kot Geo in Urana , zemljo in nebesa, nad katerimi kraljuje boginja, in ne kot Zevsa in Hero . Na reliefih do tudi Helios in Selena, lo?ena s stebrom, in Morska Afrodita, [19] ki jezdi morsko kozo. Na dnu prizorov so Eroti , ki izvajajo kultne obrede.

Arheologija [ uredi | uredi kodo ]

Kamniti glavi
Neznana rimska matrona iz Afrodizije (2. stoletje), zdaj v Arheolo?kem muzeju v Istanbulu
Sarkofagi

Prva uradna izkopavanja je leta 1904/1905 izvedel francoski ?elezni?ki in?enir Paul Augustin Gaudin. Nekatere arhitekturne najdbe, ve?inoma frizi, pilastri in kapiteli, ki jih je odkril, so zdaj v Britanskem muzeju . [20]

Najnovej?a izkopavanja, ki so se za?ela leta 1962, je izvajal Kenan Erim pod okriljem Univerze v New Yorku, trenutno pa jih vodita profesor R. R. R. Smith z Univerze Oxford in profesorica Katharine Welch z In?tituta za likovno umetnost Univerze New Yorka. Izkopavanja so razkrila razko?ne gradnje v mestnem sredi??u, ki jih je spro?il in v veliki meri financiral nek Gaj Julij Zoil, doma?in in su?enj Gaja Julija Cezarja , ki ga je njegov naslednik Oktavijan osvobodil. [21] Ko se je Zoil kot osvobojenec vrnil v svoje rodno mesto, obdarjen s presti?em in bogatimi nagradami za svoje slu?bovanje, je vse to pronicljivo usmeril v podporo Oktavijanu v njegovem boju za oblast proti Marku Antoniju . Podpora mu je zagotovila trajno Oktavijanovo naklonjenost v obliki finan?nih privilegijev, ki so mestu omogo?ili napredek.

Septembra 2014 so z majhnimi droni izvedlli 3D kartografiranje vidnih ru?evin Afrodizije. Podatke je analiziral Avstrijski arheolo?ki in?titut na Dunaju. [22]

Marca 2018 so na podro?ju nezakonitih izkopavanj odkrili staro grobnico in jo prenesli v Muzej Afrodizije. [23]

Leta 2020 so v olj?niku odkrili dva sarkofaga s podobama Meduze . [24]

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

  1. ↑ "Aphrodisias" . Oxford Dictionaries UK Dictionary. Oxford University Press. Pridobljeno 20. januarja 2016.
  2. ↑ Za Grke so bili Lelegi predgr?ko ljudstvo.
  3. ↑ Ninoe . Arhivirano 24. septembra 2015 na Wayback Machine. Pridobljeno 15. decembra 2006.
  4. ↑ Simeon Vailhe. "Stauropolis" . The Catholic Encyclopedia, 1912.
  5. ↑ UNESCO 2017 inscriptions
  6. ↑ 6,0 6,1 6,2 6,3 Foss, Clive (1991). "Aphrodisias". V Kazhdan, Alexander (ur.). The Oxford Dictionary of Byzantium. Oxford and New York: Oxford University Press. str. 128. ISBN 0-19-504652-8 .
  7. ↑ Peter Noelke. "Zwei unbekannte Repliken der Aphrodite von Aphrosias in Koln". Arkaologischer Anzeiger 98 (1): 107-131.
  8. ↑ 8,0 8,1 Nesbitt, John W., Oikonomides, Nicolas, ur. (1994). "Karia/Stauropolis" . Catalogue of Byzantine Seals at Dumbarton Oaks and in the Fogg Museum of Art, Volume 2: South of the Balkans, the Islands, South of Asia Minor. Washington, DC: Dumbarton Oaks Research Library and Collection. str. 167?169. ISBN 0-88402-226-9 .
  9. ↑ "Stauropolis" . Catholic-Hierarchy.org. David M. Cheney. Pridobljeno 21. januarja 2015.
  10. ↑ Kenan T. Erim. "The school of Aphrodisias". Archaeology 20 (1): 18-27.
  11. ↑ Trombley. Hellenic Religion and Christianization c. 370-529.
  12. ↑ Sculptures of the Bouleuterion.
  13. ↑ Lionel Bier. "The Bouleuterion at Aphrodisias," Aphrodisias Papers 4 .
  14. ↑ Douglas R. Edwards. "Defining the Web of Power in Asia Minor: The Novelist Chariton and His City Aphrodisias". Journal of the American Academy of Religion 62 (3): 711.
  15. ↑ "New York University, Aphrodisias Excavations website". Stadium. Pridobljeno 26. decembra 2011.
  16. ↑ J.M. Reynolds, R.F. Tannenbaum. Jews and Godfearers at Aphrodisias. Cambridge Philological Society Supplementary Volume 12. Cambridge, 1987.
  17. ↑ Roman Britain By Timothy W. Potter and Catherine Johns, University of California Press, 1992 p. 40
  18. ↑ 18,0 18,1 18,2 Lisa R. Brody. "The Iconography and Cult of the Aphrodite of Aphrodisias".
  19. ↑ Morska Afrodita, Grkom znana not Aphrodite Pelagia , Rimljanom pa kot Venus Marina , ni vedno upodobljena kot jezdec na kozi.
  20. ↑ British Museum Collection.
  21. ↑ R.R.R. Smith. "The Monument of C. Julius Zoilos". Aphrodisias Papers 2 (1993).
  22. ↑ Hudson, Hal (24. september 2014). "Air-chaeological drones search for ancient treasures". New Scientist. No. 2988. Pridobljeno 2. oktobra 2014.
  23. ↑ Ancient tomb found in illegal excavations in Aydın.
  24. ↑ Treasure hunters unearth 2,500-year-old history.

Nadaljnje branje [ uredi | uredi kodo ]

  • Foss, C., S. Mitchell, et al. (2007), 'Aphrodisias/Ninoe', http://pleiades.stoa.org/places/638753/ .
  • Erim, Kenan T., "Aphrodisias, Awakened City Of Ancient Art", National Geographic Magazine, junij 1972.
  • Erim, Kenan T., "Aphrodisias", Net Turistik Yayinlar A.S. (Istanbul, 1990).
  • Erim, Kenan T., Aphrodisias: City of Venus Aphrodite (New York: Facts on File, 1986).
  • Joukowsky, Martha Sharp, Pre-Historic Aphrodisias (Universite Catholique de Louvain 1996) available at https://web.archive.org/web/20080709045224/http://www.oxbowbooks.com/bookinfo.cfm/ID/6582/Location/DBBC
  • L. Herbert, "Pagans and Christians in Late Antique Aphrodisias," in Calvin B. Kendall, Oliver Nicholson, William D. Phillips, Jr., Marguerite Ragnow (eds.), Conversion to Christianity from Late Antiquity to the Modern Age: Considering the Process in Europe, Asia, and the Americas (Minneapolis: Center for Early Modern History, 2009) (Minnesota Studies in Early Modern History).
  • MacDonald, David, The Coinage of Aphrodisias (London: Royal Numismatic Society, 1992)
  • New York University, Aphrodisias Excavations website, available: http://www.nyu.edu/projects/aphrodisias/home.ti.htm
  • Ratte, Christopher, "Archaeological Computing at Aphrodisias, Turkey", Connect, Humanities Computing, New York University, Summer 1998, available: http://www.nyu.edu/its/pubs/connect/archives/98summer/rattearchaeological.html .
  • Ratte, Christopher and R. R. R. Smith (eds), Aphrodisias papers 4: new research on the city and its monuments (Portsmouth, RI: Journal of Roman Archaeology, 2008) (JRA supplementary series, 70).
  • Pleiades
  • Reynolds, Joyce, Charlotte Roueche, Gabriel Bodard (2007), Inscriptions of Aphrodisias , available http://insaph.kcl.ac.uk/iaph2007 , ISBN   978-1-897747-19-3
  • Roueche, Charlotte (2004), Aphrodisias in Late Antiquity: The Late Roman and Byzantine Inscriptions, revised second edition , available: http://insaph.kcl.ac.uk/ala2004 , ISBN   1-897747-17-9
  • Roueche, Charlotte, Erim, Kenan T. (edd.) (1991), Aphrodisias Papers: Recent Work on Architecture and Sculpture , Journal of Roman Archaeology Supplementary Series.

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

Wikimedijina zbirka ponuja ve? predstavnostnega gradiva o temi: Afrodizija .
Wikipotovanje vsebuje popotni?ki vodnik, ki se nana?a na: Aphrodisias
Pridobljeno iz ≫ https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Afrodizija&oldid=5906015 ≪