Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Afera Dreyfus
je bila
politi?ni
?kandal
, ki je na prelomu iz
19.
v
20. stoletje
razdelil
Francijo
.
Judovski
?astnik
Alfred Dreyfus
, zaposlen v francoskem
general?tabu
, je bil obto?en
vohunjenja
za
Nem?ijo
, za kar je bil leta
1894
obsojen na dosmrtno
izgnanstvo
na
Hudi?evem otoku
blizu obale
Francoske Gvajane
.
Na?elnik
protivohunske slu?be
je ?ez dve leti odkril, da tajnih
dokumentov
Nemcem ni prodajal Dreyfus, a v general?tabu niso hoteli priznati, da so v izgnanstvo poslali nedol?nega ?loveka.
Desnica
in
katoli?ka cerkev
sta Dreyfusovo ≫izdajstvo≪ ozna?ila za zaroto Judov in
prostozidarjev
, naperjeno zoper presti?
vojske
in Francije. Ko so novice o zmoti pri?le v javnost, so Dreyfusa za?eli braniti najvidnej?i francoski
intelektualci
, med njimi
Anatole France
in
pisatelj
Emile Zola
, ki je januarja
1898
v listu
L'Aurore
objavil znamenito pismo
predsedniku
francoske republike z naslovom
Obto?ujem
(
J'accuse
).
Afera Dreyfus je postopoma razdelila de?elo v dva tabora:
dreyfusovci
so nastopali proti konservativni,
antisemitski
voja?ki
kasti
, ki se je ukvarjala s prevratni?kimi in revan?isti?nimi na?rti, ter njihovi prista?i. Nasprotja so se zaostrovala. Leta 1898 je postal polo?aj v Franciji zelo napet, saj se je hkrati z razburjenjem zaradi afere Dreyfus razmahnilo
stavkovno
gibanje. Razgrete duhove je pomirila ?ele nova vlada (
1899
) s podporo
socialistov
. Novi
predsednik vlade
je zadevo Dreyfus vrnil v presojo
voja?kemu sodi??u
. To je Dreyfusa kljub nasprotnim dokazom spet spoznalo za krivega. Da bi pomiril ljudstvo, je Dreyfusa leta 1899 pomilostil, vendar je bil dokon?no opro??en krivde ?ele leta
1906
.