Afera Dreyfus

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Degradacija Alfreda Dreyfusa

Afera Dreyfus je bila politi?ni ?kandal , ki je na prelomu iz 19. v 20. stoletje razdelil Francijo .

Judovski ?astnik Alfred Dreyfus , zaposlen v francoskem general?tabu , je bil obto?en vohunjenja za Nem?ijo , za kar je bil leta 1894 obsojen na dosmrtno izgnanstvo na Hudi?evem otoku blizu obale Francoske Gvajane .

Na?elnik protivohunske slu?be je ?ez dve leti odkril, da tajnih dokumentov Nemcem ni prodajal Dreyfus, a v general?tabu niso hoteli priznati, da so v izgnanstvo poslali nedol?nega ?loveka. Desnica in katoli?ka cerkev sta Dreyfusovo ≫izdajstvo≪ ozna?ila za zaroto Judov in prostozidarjev , naperjeno zoper presti? vojske in Francije. Ko so novice o zmoti pri?le v javnost, so Dreyfusa za?eli braniti najvidnej?i francoski intelektualci , med njimi Anatole France in pisatelj Emile Zola , ki je januarja 1898 v listu L'Aurore objavil znamenito pismo predsedniku francoske republike z naslovom Obto?ujem ( J'accuse ).

Afera Dreyfus je postopoma razdelila de?elo v dva tabora: dreyfusovci so nastopali proti konservativni, antisemitski voja?ki kasti , ki se je ukvarjala s prevratni?kimi in revan?isti?nimi na?rti, ter njihovi prista?i. Nasprotja so se zaostrovala. Leta 1898 je postal polo?aj v Franciji zelo napet, saj se je hkrati z razburjenjem zaradi afere Dreyfus razmahnilo stavkovno gibanje. Razgrete duhove je pomirila ?ele nova vlada ( 1899 ) s podporo socialistov . Novi predsednik vlade je zadevo Dreyfus vrnil v presojo voja?kemu sodi??u . To je Dreyfusa kljub nasprotnim dokazom spet spoznalo za krivega. Da bi pomiril ljudstvo, je Dreyfusa leta 1899 pomilostil, vendar je bil dokon?no opro??en krivde ?ele leta 1906 .

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]