한국   대만   중국   일본 
Aegukga - Wikipedija, prosta enciklopedija Pojdi na vsebino

Aegukga

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Aegukga
slovensko: Domoljubna pesem
愛國歌
愛國歌

Nacionalna himna   Ju?na Koreja
Besedilo Neznano (najverjetneje Jun ?i-ho ali Ahn ?angho ), 896 [1]
Glasba Ahn Eak-tai , 1936
Sprejeta avgust 1948  ( 1948-08 )
Zvo?ni vzorec
U.S. Navy Band instrumentalna razli?ica (en verz).
Aegukga
Hangul
Hanja
Prenovljen sistem latinizacije Aegukga
McCune?Reischauer Aegukka

Aegukga ≪ (≫Domoljubna pesem≪), pogosto prevedena kot ≫ Patriotska pesem ≪, je dr?avna himna Republike Koreje . Sprejeta je bila leta 1948, ko je bila dr?ava ustanovljena. Njena glasba je bila napisana v tridesetih letih 20. stoletja in nazadnje prirejena leta 2018, njeno besedilo pa sega v devetdeseta leta 19. stoletja. Besedilo pesmi ≫Aegukga≪ je bilo prvotno uglasbeno s ?kotsko pesmijo ≫ Auld Lang Syne ≪, preden je Ahn Eak-tai leta 1936 posebej zanjo sestavil edinstveno melodijo. Pred ustanovitvijo Ju?ne Koreje so besedilo pesmi na glasbo ≫Auld Lang Syne≪ prepevali tudi disidenti v ?asu Koreje pod japonsko vladavino. Razli?ica na melodijo, ki jo je sestavil Ahn Eak-tai, je bila sprejeta kot himna Korejske vlade v izgnanstvu , ki je obstajala med japonsko okupacijo Koreje od za?etka desetletja 19. stoletja do sredine ?tiridesetih let.

≫Aegukga≪ ima ?tiri verze, vendar se na javnih prireditvah, kot so bejzbolske in nogometne tekme, najve?krat poje le prvi verz, ki mu sledi refren.

Etimologija [ uredi | uredi kodo ]

Aegukga dobesedno pomeni ≫domoljubna pesem≪. Enciklopedija korejske kulture opredeljuje ≫Aegukga≪ kot ≫pesem za prebujanje misli, da bi ljubili dr?avo≪. ≫Aegukga≪ se sama po sebi razlikuje od dr?avne himne. Dr?avna himna ali gukga . ( Predloga:Literal translation ) je uradni simbol dr?ave, se aegukga nana?a na vsako pesem, uradno ali neuradno, ki vsebuje domoljubno gore?nost do svoje dr?ave, na primer Mad?arska  ≫ Szozat ≪ ali ameri?ka ≫The Stars and Stripes Forever≪. Vendar pa ima nacionalno ozna?ena ≫Aegukga≪ vlogo simbola dr?ave. [2] [3]

Zgodovina [ uredi | uredi kodo ]

Porekla [ uredi | uredi kodo ]

V devetdesetih letih 19. stoletja je prej uveljavljena dinastija ?oson prvi? vzpostavila stike z drugimi dr?avami, vklju?no z ZDA , Zdru?enim kraljestvom in Rusijo . Sre?anje s tujimi dr?avami je na koncu spodbudilo nacionalizem in patriotizem, ki sta nato ustvarila ve? ≫egugkov≪. Med deli iz leta 1896 so na primer ≫Egukga≪, ki so jih ustvarili Na Pil-gun , Han Mjung-one in Lee Jong-mu .

Vendar je v knjigi iz obdobja Korejskega cesarstva iz leta 1900 zapisana dr?avna himna. Imenovala se je ≫ Korean Empire Aegukga ≪ ali dobesedno ≫himna Velikega korejskega cesarstva≪. Splo?no prepri?anje je, da je to skladbo napisal Franz Eckert , ki je priredil tudi japonsko himno. Nekateri trdijo, da zapisi, ki dokumentirajo dejanja Franza Eckerta, ka?ejo, da je bilo fizi?no nemogo?e, da bi napisal himno. Domnevajo, da je bila pesem, ki jo je pela ?ola Paejae, ?kotska pesem ≫ Auld Lang Syne ≪, pesem, ki jo je pela Voja?ka akademija, pa razli?ica britanske pesmi ≫ God Save the Queen ≪. [2] [4]

Pesem, ki jo pripisujejo Eckertu, je leta 1902 ustanovila vojska. Razli?ica Eckertove pesmi z druga?nim besedilom se je v ?olah za?ela uradno uporabljati leta 1904. Vse ?ole so bile prisiljene peti to razli?ico pesmi. Ta politika naj bi bila stranski produkt japonsko-korejske pogodbe iz leta 1905 in japonsko-korejske pogodbe iz leta 1907.

Obstaja veliko teorij o piscu trenutno uradnega besedila pesmi ≫Aegukga≪. Najpogosteje se verjame, da je besedilo za slovesnost ob polaganju temeljnega kamna Vrata neodvisnosti v Seulu leta 1896 napisal Jun ?i-ho , korejski politik. [2] [5] Kasneje je Kim Gu v ?asu Korejske vlade v izgnanstvu svojim tovari?em dejal: ≫V gibanju 1. marca smo imeli Tegukgi in Aegukgo. Zakaj bi bilo vpra?anje, kdo ga je napisal?≪ Zapisal je: ≫Besedilo in duh himne sta pomembnej?a od tega, kdo je napisal besedilo.≪ [6] Po drugih teorijah so avtorji besedil An ?ang-ho , ?oi Bjung-hun , Kim In-sik , Min Jong-hvan ali kombinacija omenjenih avtorjev. Leta 1955 je vlada na zahtevo Zdru?enih dr?av ustanovila odbor, da bi ugotovil avtorstvo besedil, vendar je ugotovil, da ni dovolj dokazov, ki bi bili naklonjeni kateremu koli avtorju.

Sprva so ≫Aegukga≪ peli na melodijo ?kotske ljudske pesmi ≫ Auld Lang Syne ≪, ki so jo v Korejo prinesli zahodni misijonarji . Za?asna vlada Republike Koreje (1919–1945) v ?anghaju , Kitajska , jo je sprejela za svojo himno. Na slovesnosti ob ustanovitvi Ju?ne Koreje 15. avgusta 1948 so ?kotsko melodijo dokon?no nadomestili s finaleom ≫Korejske fantazije≪, ki jo je Ahn Eak-tai zlo?il leta 1936, ?eprav so jo z njo neuradno uporabljali ?e nekaj let prej. [7] Nova ≫Aegukga≪ je bila kasneje sprejeta s predsedni?kim odlokom leta 1948, ki ga je sprejel takratni ju?nokorejski predsednik Syngman Rhee .

Na uradnih slovesnostih do leta 1987 so pred himno ≫Aegukga≪ predvajali ?tiri ruffles and flourishes , podobno kot na Tajvanu; danes se himna predvaja po predvajanju predsedni?ke ?astne glasbe. [8]

Avtorske pravice [ uredi | uredi kodo ]

Ker je skladatelj Ahn Eak-tai umrl leta 1965, naj bi avtorske pravice za glasbo potekle ?ele leta 2036. Skupina imetnikov avtorskih pravic je decembra 2003 to?ila dva ju?nokorejska profesionalna nogometna kluba zaradi predvajanja te skladbe. [9]

Kritike [ uredi | uredi kodo ]

Profesor mednarodnih ?tudij Brian Reynolds Myers je kritiziral besedilo ju?nokorejske himne, ?e? da je preve? osredoto?eno na korejski etni?ni nacionalizem namesto na dr?avljanski republikanizem. [10] [11] Myers meni, da spodbuja etni?no nacionalisti?ni odnos do ≫korejske rase≪ in ne patriotizem do same dr?ave Ju?ne Koreje . Myers trdi, da je stranski u?inek tega pove?ana naklonjenost Ju?nokorejcev do re?ima Severne Korejen pod krinko panetni?nega nacionalizma, kar bi lahko ogrozilo nacionalno varnost Ju?ne Koreje, ?e bi se ta zna?la v nevarnosti severnokorejske vojske. [10] [11]

Besedilo [ uredi | uredi kodo ]

Korejski izvirnik [ uredi | uredi kodo ]

Hangul (official) Hangul and Hanja Revised Romanization of Korean IPA transcription [a]

1節
東海 물과 白頭山이 마르고 닳도록,
하느님이 保佑하사 우리나라 萬歲.

後斂:
無窮花 三千里 華麗 江山,
對한 사람, 大韓으로 길이 保全하세.

2節:
南山 위에 저 소나무 鐵甲을 두른 듯
바람서리 不變함은 우리 氣像일세.

後斂

3節:
가을 하늘 空豁한데 높고 구름 없이
밝은 달은 우리 가슴 一片丹心일세.

後斂

4節:
이 氣象과 이 맘으로 忠誠을 다하여
괴로우나 즐거우나 나라 사랑하세.

後斂

1節:
東海물과 白頭山이 마르고 닳도록,
하느님이 保佑下士 우리나라 萬歲.

後斂:
無窮花 三千里 華麗 江山,
大韓 사람, 大韓으로 길이 保全하세.

2節:
南山 위에 저 소나무 鐵甲을 두른 듯
바람서리 不變함은 우리 氣像일세.

後斂

3節:
가을 하늘 空豁한데 높고 구름 없이
밝은 달은 우리 가슴 一片丹心일세.

後斂

4節:
이 氣像과 이 맘으로 忠誠을 다하여
괴로우나 즐거우나 나라 사랑하세.

後斂

1-jeol:
Donghae mulgwa Baekdusani mareugo daltorok
Haneunimi bouhasa urinara manse.

Huryeom:
Mugunghwa samcheolli hwaryeo gangsan
Daehan saram, daehaneuro giri bojeonhase.

2-jeol:
Namsan wie jeo sonamu cheolgabeul dureun deut
Baram seori bulbyeonhameun uri gisang-ilse.

Huryeom

3-jeol:
Ga-eul haneul gonghwalhande nopgo gureum eopsi
Balgeun dareun uri gaseum ilpyeondansimilse.

Huryeom

4-jeol:
I gisanggwa i mameuro chungseong-eul dahayeo
Goerouna jeulgeouna nara saranghase.

Huryeom

[1 t?????]
[to?ŋ.?e? mul.gwa? pe?k?.t?u.s?a??.i ma?.??.go? ta?l.t?o?.?o?k?]
[ha?.n?.?im.i po?.u.?a?.s?a? u.?i.na?.?a? ma?n.s?e? ?]

[??u.?j??m]
[mu.?uŋ.βwa? s?a?m.t??????.?i ?wa??.j?? ka?ŋ.s?a?n]
[t??.?a?n s?a?.?a?m ? te?.?a?n.?.?o? ki?.i po?.d????n.?a?.s?e? ?]

[2 t?????]
[na?m.s?a?n (?)i.e? t???? s?o?.na?.mu t?????l.ga?b.?l tu.??n t?t?]
[pa?.?a?m s???.?i pul.bj??n.?a?m.?n u.?i ki.s?a?ŋ.il.s?e? ?]

[??u.?j??m]

[3 t?????]
[ka?.?? ha?.n?? ko?ŋ.βwa??.?a?n.de? no?p?.k?o? ku.??m ??p???.i]
[pa?lg.?n ta??.?n u.?i ka?.s??m il.p?j??n.da?n.??im.il.s?e? ?]

[??u.?j??m]

[4 t?????]
[i ki.s?a?ŋ.gwa? i ma?m.?.?o? t???uŋ.s???ŋ.?l ta?.?a?.j??]
[kwe?.?o?.u.na? t???l.g??.u.na? na?.?a? s?a?.?a?ŋ.?a?.s?e? ?]

[??u.?j??m]

Angle?ki prevodi [ uredi | uredi kodo ]

Literal English translation Poetic English translation [12]

1st verse
Until that day when Mt. Baekdu is worn away and the East Sea 's [b] waters run dry,
May God protect and preserve our country, long live.

Refrain:
Mugunghwa and three thousand ri full of splendid mountains and rivers;
Great Koreans, to the Great Korean way, always stay true.

2nd verse
As the pine atop Namsan Peak stands firm, unchanged through wind and frost,
as if wrapped in armour, so shall our resilient spirit.

Refrain

3rd verse
The autumn skies are void and vast, high and cloudless;
the bright moon is like our heart, undivided and true.

Refrain

4th verse
With this spirit and this mind, let us give all loyalty,
in suffering or joy, to love our nation.

Refrain

1st verse
Until the East Sea's waves are dry, Mt. Baekdu worn away,
God watch o'er our land forever, our Korea manse.

Refrain:
Rose of Sharon, thousand miles of range and river land;
Guarded by her people, ever may Korea stand.

2nd verse
Like that Mt. Namsan armoured pine, standing on duty still,
wind or frost, unchanging ever, be our resolute will.

Refrain

3rd verse
In autumn's, arching evening sky, crystal and cloudless blue;
be the radiant moon our spirit, steadfast, single and true.

Refrain

4th verse
With such a will, such a spirit, loyalty, heart and hand,
Let us love, come grief, come gladness, this our beloved land.

Refrain

Opombe [ uredi | uredi kodo ]

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

  1. (CHEONGWADAE), 靑瓦臺. ≫大韓民國 靑瓦臺≪ . 大韓民國 靑瓦臺 . Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 10. junija 2015.
  2. 2,0 2,1 2,2 ≫愛國歌≪ . Academy of Korean Studies . Pridobljeno 8. oktobra 2013 .
  3. ≫愛國歌[愛國歌]≪ . Doosan Corporation . Pridobljeno 8. oktobra 2013 .
  4. ≫大寒帝國愛國歌≪ . NAVER Corp . Pridobljeno 8. oktobra 2013 .
  5. ≫South Korea ? Aegukga≪ . NationalAnthems.me. Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 24. aprila 2012 . Pridobljeno 17. novembra 2011 .
  6. 烹귄記者. ≫大學討論 배틀 ? 좋은 投資의 條件 -≪ . demo-press.optian.co.kr . Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 22. julija 2020 . Pridobljeno 30. septembra 2022 .
  7. Archived at Ghostarchive and the Wayback Machine : TheKhanate (11. junij 2016). ≫National anthem of South Korea(first recording 1942)(alternative version):"愛國歌"(Aegukga)≪ – prek YouTube.
  8. 강민구 (10. februar 2018). ≫1984年 國軍의날기념식 (建軍36周年)≪ . Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 10. novembra 2019 – prek YouTube.
  9. ≫愛國歌 틀때도 著作權料 내야돼?≪ . The Hankyoreh . Pridobljeno 11. oktobra 2013 . [ mrtva povezava ]
  10. 10,0 10,1 Myers, Brian Reynolds (22. september 2011). ≫North Korea's state-loyalty advantage≪ . Free Online Library . Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 20. maja 2018. The national anthem conveys no republican ideals at all, referring only to the ancient race and homeland.
  11. 11,0 11,1 Myers, Brian Reynolds (20. december 2017). ≫North Korea's Unification Drive≪ . Ljudje se tu v [Ju?ni Koreji] ne identificirajo mo?no s svojo dr?avo. Noben dr?avni praznik je ne obele?uje, niti zastava, niti grb, niti himna ne izra?ajo republikanskih ali neetni?nih vrednot, v ve?jih mestih ne stojijo kipi predsednikov. Le redki ljudje znajo povedati leto ustanovitve dr?ave. Ko povpre?en ?lovek vidi zastavo, za?uti bratstvo s Korejci po vsem svetu.
  12. ≫arhivska kopija≪ . Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 22. maja 2021 . Pridobljeno 30. septembra 2022 .