Ada Adler
Rojstvo	18. februar 1878 ( {{padleft:1878|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:18|2|0}} ) [1] [2] Frederiksberg [d]
Smrt	28. december 1946 ( {{padleft:1946|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:28|2|0}} ) [1] [2] (68 let) København [1]
Dr?avljanstvo	Danska
Poklic	bibliotekarka , klasi?na filologinja , klasi?ni u?enjak

Ada Sara Adler , danska filologinja * 18. februar 1878 , Frederiksberg , Danska , † 28. december 1946 , København .

?ivljenje [ uredi | uredi kodo ]

Zgodnje ?ivljenje [ uredi | uredi kodo ]

Ada Adler se je rodila kot h?i Bertla Davida Adlerja in Elise Johanne (roj. Fraenckel). Njena dru?ina je bila premo?na in pomembna. Dedek David Baruch Adler je bil bogat bankir in politik, teta Hanna Adler je bila ena od prvih dveh Dank z vi?jo izobrazbo na podro?ju fizike. Druga teta Ellen Adler Bohr je bila mati slavnega fizika Nielsa Bohra in Haralda Bohra , matematika in olimpijskega nogometa?a. Preko Bohrov je bila v sorodu tudi z danskim psihologom Edgarjem Rubinom.

Adlerjeva je kot otrok rada brala in pre?ivela veliko ?asa v knji?nici svojih star?ev.

Izobra?evanje [ uredi | uredi kodo ]

Njena zgodnja izobrazba je potekala v ?oli gospodi?ne Steenberg in kasneje v ?oli N. Zahle, kjer se je leta 1893 za?ela u?iti staro gr??ino pri Andersu Bjørnu Drachmannu. Kasneje je pri njem nadaljevala ?tudij gr?ke in primerjalne religije na Univerzi v Kobenhavnu . Leta 1906 je zaklju?ila magistrsko nalogo o starogr?ki religiji, prejela pa je tudi nagrado Zgodovinskega filolo?kega dru?tva za raziskovanje mita o Pandori . Po kon?anem magistrskem ?tudiju je leta 1912 Adlerjeva odpotovala na ?tudij na Dunaj, kjer je objavila nekaj ?lankov o gr?ki religiji ter pisala za revijo Pauly-Wissowa.

Zasebno ?ivljenje [ uredi | uredi kodo ]

Leta 1901 se je Adlerjeva poro?ila z danskim filozofom Antonom Thomsenom, ki ga je spoznala na ve?erji leta 1897. Thomsen je v svojem dnevniku opisal njuno prvo sre?anje, ker ga je zelo o?arala. Thomsen je bil profesor filozofije na univerzi v Københavnu in je napisal knjigo o Davidu Humeu . Par se je raz?el leta 1912 in profesor Thomsen se je poro?il z Olgo Eggers, feministi?no pisateljico. Umrl je le nekaj let pozneje (leta 1915) zaradi nevrolo?ke bolezni.

Smrt [ uredi | uredi kodo ]

Ada Adler je umrla 28. decembra 1946, stara 68 let v Kobenhavnu. Pokopana je na judovskem pokopali??u v Københavnu, imenovanem Vestre Begravelsesplads.

Mogens Broendsted je v njeni osmrtnici napisal, da je bila Adlerjeva znana po svoji prijaznosti in gostoljubnosti do sodelavcev ter zlasti do mlaj?ih u?enjakov. Broendsted je opisal Adlerjevo kot zelo velikodu?no z bolj radodarno predstavo o "mojem in tvojem" kot Moldenhawer (nana?e se na Moldenhawerjevo idejo o "mojem in tvojem", v kateri zagovarja “kar je tvoje je moje”), saj je ?ivela po na?elu “kar je moje, je tvoje”.

Kariera [ uredi | uredi kodo ]

Ada Adler je najbolj znana po kriti?ni, standardni izdaji Sude . Drachmann je leta 1912 predlagal Adi naj uredi Sudo. Izdala jo je v petih zvezkih v Leipzigu od leta 1928 do 1938. Prispevala je tudi ve? ?lankov k reviji Pauly - Wissowa's Realencyclopadie.

Od leta 1913 do pomladi 1914 je delala v Rimu in Firencah. Po vojni, v letih 1919 in 1920, je ?ivela v Parizu, Benetkah, Oxfordu in Firencah. Leta 1921 se je vrnila v Rim, kasneje se je preselila v Bruselj. Tri leta kasneje je spet obiskala Oxford. Nekatere knji?nice so ji poslale svoje rokopise v Kopenhagen, da jih je preu?ila.

Leta 1916 je Adlerjeva v danski kraljevi knji?nici izdala katalog gr?kih rokopisov. Zbirko rokopisov je sestavil Daniel Gotthilf Moldenhawer, ki je bil v 18. stoletju glavni knji?ni?ar. Adlerjeva je bila prepri?ana, da je Moldenhawer ukradel nekaj rokopisov iz knji?nic drugod po Evropi. Leta 1931 je prejela dansko nagrado Tagea Brandt Rejselegat za ?enske dose?ke v umetnosti in znanosti.

V vsem tem ?asu Adlerjeva ni imela rednega univerzitetnega polo?aja, ampak je predavala kot privatdocent. Fundacija Carlsberg je finan?no podpirala njena potovanja, fotografiranje, asistente in tiskanje, fundacija Hielmstierne Rosencronske pa ji je pomagala pri potnih stro?kih.

9. aprila 1940 je Nem?ija napadla Dansko in danska vlada se je kmalu predala. Oktobra so Nemci namravali deportirati vse danske Jude, vendar so jih Danci uspeli evakuirati na ?vedsko. Adinga bratranca Nielsa Bohra so opozorili naj takoj pobegne, saj so Nemci ?eleli njegovo strokovno znanje. Pomagal je tudi pri dogovorih s ?vedsko vlado, da bi omogo?ili evakuacijo drugih Judov, med katerimi je bila tudi Adlerjeva. V Lundu na ?vedskem je pou?evala gr??ino v ?oli za danske mlade evakuirance. Po vojni se je Ada vrnila v Kopenhagen.

Po mnenju klasi?nega u?enjaka Williama Calderja je bila Adlerjeva ≫nedvoumno najpomembnej?a ?enska filologinja, ki je kadarkoli ?ivela≪.

Suda [ uredi | uredi kodo ]

Suda je bizantinsko-gr?ki zgodovinski leksikon anti?nega sredozemskega sveta iz 10.stoletja, ki zajema celotno gr?ko in rimsko antiko z vklju?enimi biblijskimi in kr??anskimi motivi. Razlaga filologijo, izvor, etimologijo in pomen besed v literaturi tega obdobja. Je bogat vir starodavne in bizantinske zgodovine ter ?ivljenja, ?eprav ni vsak del slovarja enake kakovosti. Vsebuje 30.000 vnosov, od katerih mnogi vsebujejo podatke iz virov, ki bi bili sicer popolnoma izgubljeni. Vsebujejo tudi razne podrobnosti in izpiske pisateljev od starej?ih klasikov kot sta Homer in Sofoklej do kasnej?ih pisateljev kot npr. Polibij .

Suda ni razvr??ena po abecednem vrstnem redu, temve? po sistemu, ki se imenuje ≫korespondenca≪, kar pomeni, da ?rke sledijo vokalnemu zaporedju glede na zvok. Zaporedje, v katerem si sledijo: α, β, γ, δ, αι, ε, ζ, ει, η, ι, θ, κ, λ, μ, ν, ξ, ο, ω, π, ρ, σ, τ, οι, υ, φ, χ, ψ. Sistem zaporedja je v nekaterih sodobnih razli?icah Sude razvr??en po abecedi. Suda vsebuje tudi veliko gradiva o cerkveni zgodovini. Leksikon ?e vedno izpolnjuje svoj prvotni namen, saj je verodostojno referen?no delo. Od konca 14. stoletja dalje so Sudo ve?krat urejedili in objavili - zadnja ga je s kriti?nimi komentarji opremila prav Adlerjeva. Pred nekaj leti je Sudo ponovno uredil gr?ki filolog Vassilios Katsaros. V letu 1998 so za?eli s sodobnim prevodom “Suda On Line”, ki je prosto dostopna podatkovna baza z iskalnikom klju?nih besed. Urejanje je bilo zaklju?eno 21. julija 2014

Adi Adler je tako velik projekt predstavljal izziv, saj je bila le novinka v uredni?tvu. Veliko rokopisov je morala urediti sama s pomo?niki, ki se jim je zahvalila v predgovoru 1. zvezka. Najbolj znan je bil njen pomo?nik Kaj Barr, ki naj bi uredil ?e neobjavljeni ambrozijski leksikon. Prvi zvezek Sude je iz?el leta 1928, ?estnajst let po tem, ko je Adlerjeva za?ela projekt. Ostali zvezki so bili objavljeni v pribli?no dveletnih intervalih (drugi zvezek v letu 1931, tretji v letu 1933, ?etrti v letu 1935). Niz objav je bil zaklju?en s petim zvezkom leta 1938 (indeksi, dodatki, popravki). O?itno je zaradi inflacije danske valute Teubner lahko nadaljeval z objavo Adlerjinega dela, kljub judovski dedi??ini njene dru?ine.

Adlerjeva si je mo?no prizadevala, da bi pomagala nem?kim judovskim u?enjakom, zlasti Latteju, vendar ni uspela urediti svojega pobega iz Nem?ije.

Otto Weinreich, nem?ki klasik in sodobnik Adlerjeve , je kmalu po izdaji prvega zvezka Sude njeno izdajo poimenoval ≫bewundernswert≪ kar pomeni “vredna ob?udovanja”.

Leta 2016 je Oxford University Press objavil zbirko esejev v ?ast ?enskim klasi?nim u?enjakinjam. Poglavje o Adlerjevi je napisala Catherine Roth, trenutna urednica projekta Suda On Line.

Dela [ uredi | uredi kodo ]

? 1914: Die Commentare des Asklepiades von Myrlea, Hermes 49.1: 39?46

? 1916: Catalogue supplementaire des manuscrits grecs de la Bibliotheque Royale de Copenhague.

? 1917: D. G. Moldenhawer og hans haandskriftsamling. Copenhagen.

? 1920: Den græske litteraturs skæbne i oldtid og middelalder. Copenhagen.

? 1928?1938: Suidae Lexicon. Leipzig: B. G. Teubner. 5 vols.

? 1932: Die Homervita im Codex Vindobonensis Phil. 39, Hermes 67.3: 363?366

Nobeno delo Ade Adler ni prevedeno v sloven??ino.

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

Viri [ uredi | uredi kodo ]

• Ada Sara Adler. 11. 11. 2019. Chs.harvard.edu. (internet). (citirano 28.12.2019). Dostopno na naslovu: https://chs.harvard.edu/CHS/article/display/4781.
• Hilden, Adda (30. avgust 2011). ≫Ada Adler (1878?1946)≪ . Dansk Kvindebiografisk Leksikon .