Aborid?ini z Bathurstovega otoka leta 1939
Aborid?ini
so
domorodno
ljudstvo
, ki ?ivi v razli?nih predelih
Avstralije
, predvsem v njenem osrednjem in severnem delu. Pripadajo razli?nim
plemenom
in govorijo okoli 500
nare?ij
. So potomci iz skupin, ki so obstajale v Avstraliji in okoli?kih otokov pred
britansko kolonizacijo
. ?as prihoda prvih avstralskih domorodcev je stvar razprave med raziskovalci. Najzgodnej?a ?love?ka ostanka v Avstraliji sta
Mungo mo? in Mungo ?enska
stara 50 000 let. Nedavni arheolo?ki dokazi iz analiz oglja in artefaktov razkrivajo ljudsko uporabo ?e pred 65.000 leti. Genetske raziskave razkrivajo ?love?ko ?ivljenje ?e pred 80 000 leti. Nekateri ocenjujejo poselitev ?e prej, pred 100 000 in 125 000 leti.
Spadajo med najstarej?a ljudstva sveta, saj njihov za?etek se?e
40.000 let
nazaj, v ?as ob koncu zadnje
ledene dobe
. Domnevno so pri?li v Avstralijo s
?olni
iz
lubja
in s sabo pripeljali
pse
, ki so predniki dana?njih
dingov
. Ti kamenodobni lovci in nabiralci sicer niso imeli loka in pu??ice, pri lovu pa sta jim pomagali dobro premi?ljeni pripravi-bumerang in woomera, posebno lu?alo kopja.
Ko so na avstralski obali leta 1788 pristali prvi Evropejci, da bi ustanovili kazensko kolonijo , je ?ivelo na vsej celini pribli?no 200000 doma?inov, ki so govorili 50 razli?nih nare?ij.
Ko so pri?li v Avstralijo
Evropejci
, so bili aborid?ini mo?no
diskriminirani
. Veliko so jih
pobili
, ali pa so umrli od
bolezni
, ki so jih tujci prinesli s seboj. Zdaj je aborid?inov od vsega prebivalstva le 2
%
, kar je izredno malo. Dana?nji ?e danes ?ivijo
pol nomadsko
?ivljenje v
nabiralni?ko
-
lovskih
skupinah. Za lov uporabljajo
bumerang
. So zelo prilagodljivi
naravi
.
Prihod belcev
?ivijo v
su?nih
delih celine, kjer je
vode
le malo, zato jo dobijo na razli?ne na?ine. Ko je bilo su?no obdobje, so vodo dobili iz
pu??avskih
?ab
, ki so bile zakopane v
pesek
. Poznajo pa tudi stare znake na katerih je zapisano kje je
podtalnica
blizu povr?ja.
Aborid?ini so ve?inoma u?ivali raznoliko hrano ?ivalskega in rastlinskega izvora, ki se je spreminjala glede na letni ?as in lokalne razmere. Njihovo globoko razumevanje lokalne
ekologije
in naravnih danosti je nekaterim izmed njih omogo?ilo pre?ivetje v okolju, ki ga evropski naseljenci ?e vedno smatrajo za izredno krutega in neprimernega za bivanje.
Za aborid?ine, ki so ?iveli ob obali, so bile
ribe
pomemben del prehrane. Nekatere obalne skupine aborid?inov so zgradile velike in kompleksne sisteme
pasti
v obliki kamnitih zidov, v katerih so ob nastopu
oseke
lovili ribe. Drugi so za lovljenje rib, in na nekaterih obmo?jih tudi
jegulj
, uporabljali mre?e iz rastlinskih vlaken. V nekaterih obmorskih predelih so odkrili ogromne starodavne gomile odvr?enih
?koljk
, ki so segale do 5 metrov v vi?ino. Ta najdba namiguje, da so dolo?ene skupine aborid?inov v znatni meri u?ivale
lupinarje
. Poleg morske hrane so obalni prebivalci u?ivali tudi razli?no rastlinsko hrano in ulovljene kopenske ?ivali.
Iz do sedaj ?e neznanih razlogov, so prebivalci
Tasmanije
nehali jesti ribe pred pribli?no 3.500 leti, dolgo za tem, ko se je to obmo?je odcepilo od celine. Nekateri znanstveniki menijo, da je bila ta sprememba povezana s kulturnimi ali religioznimi faktorji ? upad koli?ine rib v vodah okrog otoka, ali pa preusmeritev na lovljenje morskih sesalcev in pti?ev. Ta sprememba bi lahko sovpadala z neodvisnim razvojem ladjedelni?tva, saj je dokazano, da Tasmanci ob odcepu od celine tak?ne tehnologije ?e niso razvili.
Aborid?ini iz najbolj suhih pu??avskih regij so bili odvisni od ?tevilnih vrst
ku??arjev
in velike izbire
semen
,
sadja
in
gomoljev
. ?eprav so bile ve?je ?ivali kot so
kenguruji
in
emuji
cenjene, pa v najbolj su?nih obmo?jih niso bile pogoste. Vsakodnevna rastlinska hrana je vklju?evala raznovrstna
akacijeva
semena,
razhudnike
(vrsta divjega paradi?nika), doma?e vrste
sladkega krompirja
in semena navadnih
trav
.
Ob prihodu aborid?inov je pokrajino naseljevalo veliko vrst velikih
vre?arjev
,
pti?ev
in
plazilcev
. Te so vklju?evale
vombatu
podobna bitja velikosti
nosoroga
, do 3 metre visoke kenguruje, ogromne emuju podobne pti?e, orja?ke
ka?e
in ku??arje ter druge velike ?ivali. Ve?ina teh vrst je izumrla pred 20.000 leti. Glede na to, da so aborid?ini pri?li na kontinent pred najmanj 50.000 leti, so najbr? kar nekaj tiso?letij sobivali z avstralskimi velikimi ?ivalmi. Niso ?e na?li dokazov, ki bi kazali, da so aborid?ini kdajkoli lovili te ?ivali, ?eprav so se o?itno hranili z mrhovino nekaterih vrst. Ve?ina
arheologov
domneva, da je k njihovemu izumrtju vodila kombinacija ?love?ke aktivnosti in klimatskih sprememb.
Pred pribli?no 3.000 leti so aborid?ini za?eli intenzivneje uporabljati postopek mletja razli?nih semen, vklju?no z divjim
prosom
, iz katerega so pripravljali te?ko prebavljivo vrsto
kruha
. Veliko aborid?inskih skupin v notranjosti de?ele je vpeljalo ?etev divjega
?ita
. Vendar pa nikoli niso imeli popolnoma razvitega
vrtnarstva
, ki vklju?uje na?rtno sajenje semen in rastlin, gnojenje in namakanje. Razlogi za odsotnost vrtnarstva niso znani. V bolj su?nih obmo?jih, kjer je raslo proso, so vrtnarstvo zagotovo izlo?ila velika odstopanja v letni koli?ini padavin. Odsotnost vrtnarstva na tropskem severu namiguje, da so ljudje verjetno imeli zadostne vire hrane in majhno gostoto prebivalstva.
Pija?a:
aborid?ini pijejo razne krvi ?ivali,vodo, dolgo pijejo tudi materino mleko...
Zanimivo je da oni sploh ne poznajo trgovinskih pija?.
Aborid?inska
vera
u?i, da so
Zemljo
in vse na njej ustvarili
duhovi
prednikov
. Iz tega se je razvila tudi
umetnost
, risali so na
skale
- aborid?inske umetnine so ene prvih umetnin na svetu. Imajo tudi svete kraje kot npr.
Uluru
.
Prvotne
poslikave
so bile razli?ne
podobe
, naslikane na
evkaliptovo
lubje
v
barvah
, ki so jih pridobili iz
prsti
. Najpogosteje so te poslikave predstavljale
mitolo?ke
zgodbe, mo?ne
ob?utke
,
Mavri?ne ka?e
, ali pa ?udovite
cvetli?ne
ali
?ivalske
motive
iz
slikarjevega
Sanjskega ?asa.
Sanjski
?as je za aborid?ine po njihovem verovanju ?as v katerega zdrsnejo med
spanjem
. Verjamejo, da je na neki to?ki pri?lo do cepitve in nastala je razlika med ?asom v
budnosti
in spanju. To je sanjski ?as.
Aborid?inska zastava
Harolda Thomasa
?rna barva predstavlja aborid?ine, rde?a zemlja kjer ?ivijo, rumen krog pa predstavlja sonce.
Domorodci se ukvarjajo z lovom in zbiranjem. Kopje in bumerang so njihovo glavna oro?ja. Obalni domorodci so zbirali ?koljke in rake. V pu??avskih predelih so lovili ?ivali, ptice in razne ?u?elke. Vsa ulovljena hrana, ki jo je ulovil lovec je delil s celo skupino. Hrana se je pripravljala na odprtem ognju. Zbiranje rastlin in semen je bilo tudi zna?ajno. Nekateri tabori so znali imeti od 6-10 oseb, a bilo jih je tudi do 400. njihove kolibe od dreves so bili pod imenom
gunyah
. Koli?ina hrane je bila zelo vplivala na tabore. Verovali so v reinkarnacijo. To pomeni, da se po smrti ?loveka, njegova du?a vrne na Zemljo v obliki neke ?ivali.
Bumerang se uporablja za boj in lov in se ni vra?al nazaj k metalcu. Njegov namen je bil, da leti dalje v bolj ravni ?rti in da bolj zadene cilj. V klasi?ni obliki ima bumerang obliko ?rke L z dvema enako dolgima krakoma. Kraki so lahko tudi trije in so razli?no dolgi. Kraki imajo vedno presek podoben preseku kril letala. Najstarej?e bumerange so odkrili po vsem svetu. Tako domneva, da so bumerangi nastali ?e v kameni dobi. Aborid?ini so jih uporabljali kot najbolj?e oro?je, saj so imeli tudi rezila.