한국   대만   중국   일본 
Abdul Hamid I. - Wikipedija, prosta enciklopedija Pojdi na vsebino

Abdul Hamid I.

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Abdul Hamid I.
??? ?????? ?????
Kalif Osmanskega kalifata
Amir al-Mu'minin
Skrbnik dveh svetih mo?ej
Sultan Osmanskega cesarstva
Kayser-i Rum
Kan
27. Sultan Osmanskega cesarstva
( Padi?ah )
Vladanje 21. januar 1774 ? 7. april 1789
Predhodnik Mustafa III.
Naslednik Selim III.
Rojstvo 20. marec 1725 ( {{padleft:1725|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:20|2|0}} ) [1] [2] [3]
Pala?a Topkapi , Konstantinopel , Osmansko cesarstvo
(zdaj Carigrad , Tur?ija )
Smrt 7. april 1789 ( {{padleft:1789|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:7|2|0}} ) [4] [1] […] (64 let)
Konstantinopel
Pokop
Grobnica Abdula Hamida I., Fatih , Carigrad
?ene Aj?e Kadin
Ruh?ah Kadin
Huma?ah Kadin
Sineperver Sultan
Binnaz Kadin
Mehtabe Kadin
Mutebere Kadin
?ebsefa Kadin
Nak?idil Sultan
Potomci glej odstavek Dru?ina
Imena
Abdulhamid Han bin Ahmed [5]
Dinastija Osmani
O?e Ahmed III.
Mati ?ermi Kadin
Religija sunitski iskam
Tugra Abdul Hamid I. عبد الحميد الاول's signature

Abdulhamid I. , Abdul Hamid I. ali Abd Al-Hamid I. ( osmansko tur?ko ??? ?????? ????, `Abdu’l-?am?d-i evvel, tur?ko Birinci Abdulhami), je bil 27. sultan Osmanskega cesarstva , ki je vladal od leta 1774 do 1789, * 20. marec 1725 , Pala?a Topkapi , Konstantinopel , Osmansko cesarstvo † 7. april 1789 , [6] Konstantinopel, Osmansko cesarstvo.

Zgodnja leta [ uredi | uredi kodo ]

Abdul Hamid je bil mlaj?i sin sultana Ahmeda III. (vladal 1703?1730) in njegove ?ene ?ermi Kadin. [7] Ahmed III. je leta 1730 odstopil v korist svojega ne?aka Mahmuda I. , katerega je nasledil brat Osman III. , njega pa Ahmedov najstarej?i sin Mustafa III. Abdul Hamida so po osmanskih obi?ajih kot mogo?ega naslednika osmanskega prestola skupaj s starej?im bratom in bratranci zaprli v kafes , kjer je ostal do leta 1767. V mladosti je od matere Rabije ?ermi dobil prva znanja iz zgodovine in kaligrafije . [7]

Vladanje [ uredi | uredi kodo ]

Prihod na prestol [ uredi | uredi kodo ]

Na dan smrti Mustafe III. 21. januarja 1774 so na slovesnosti v dvorni pala?i Abdul Hamida razglasili za njegovega naslednika. Novi sultan je naslednji dan poslal na fronto pismo velikemu vezirju in poveljniku osmanske vojske Muhsinzade Mehmed Pa?i z obvestilom, naj nadaljuje svoje naloge. Rusko-tur?ka vojna se je nadaljevala, ?eprav je v Carigradu primanjkovalo hrane. [8]

Vladanje [ uredi | uredi kodo ]

Abdul Hamid je zaradi dolgoletnega zapora postal brezbri?en do dr?avnih zadev in dovzeten za na?rte svojih svetovalcev. Bil je zelo veren in po zna?aju pacifist . Denar iz dr?avne blagajne je raje doniral kot dajal jani?arskemu korpusu. Jani?arjem je jasno povedal, da "v dr?avni zakladnici ni ve? denarja za ?astna darila, ker se morajo sinovi vseh na?ih vojakov ?olati" .

Osmanska vojska odhaja iz Sofije , kjer je bila leta 1788 najve?ja garnizija v Rumeliji

Abdul Hamid se je lotil reformiranja cesarske vojske. O?tevil?il je jani?arske enote in jih posku?al posodobiti. Posodobljeti je za?el tudi osmansko vojno mornarico in ustanovil nove topni?ke enote in Cesarsko ?olo za pomorsko in?enirstvo. [6]

Posku?al je utrditi osmansko oblast v Siriji , Egiptu in Iraku , [6] vendar skromni uspehi proti upornikom v Siriji in Moreji niso mogli nadomestiti izgub na Krimu , ki je bil od leta 1774 uradno neodvisen, v praksi pa je bil pod rusko oblastjo.

Rusija je izkori??ala svoj polo?aj za??itnika pravoslavnih vernikov v Osmanskem cesarstvu in se zato stalno vtikala v notranje zadeve cesarstva. Osmansko cesarstvo je leta 1787 Rusiji napovedalo vojno. Rusiji se je kmalu pridru?ila Avstrija . Osmanska vojska se je sprva dobro dr?ala, po ruski osvojitvi O?akova in poboju vsek me??anov 6. decembra 1788 pa se je sultan od ?alosti zlomil in ?tiri mesece kasneje umrl.

Abdul Hamid I. je kljub spodrsljajem veljal za najbolj prijaznega osmanskega sultana. Med po?arom v Konstantinoplu leta 1782 je osebno poveljeval gasilski brigadi. Ob?udovali so ga tudi zaradi njegove vernosti in ga naslavljali z Veli (Sveti). Na?rtoval je tudi reformo policije, skrbno nadziral delovanje vlade in deloval kot dr?avnik.

Po ?alostnem koncu vojne z Rusi se je posvetil notranjim zadevam. Preko al?irskega Gazi Hasan Pa?e je posku?al zatreti upore in preko Silahdar Sejjid Mehmed Pa?e (karavezir) in Halil Hamid Pa?e izvesti na?rtovane reforme. V Siriji je zatrl upor Zahirja al-Omarja, ki je izkoristil zmedo v Osmanskem cesarstvu med vojno z Rusi leta 1768 in dobil podporo ruske sredozemske flote. Leta 1774 je zatrl tudi Kolemenov upor v Egptu. Zmeda na Peloponezu se je kon?ala in stanje se je umirilo. V vseh teh dogodkih sta pomembno vlogo igrala kaptan ıderya Gazi Hasan Pa?a in Cezar Ahmed Pa?a. [9]

Ku?ukkajnar?ki mirovni sporazum [ uredi | uredi kodo ]

Osmansko cesarstvo je bilo kljub miroljubnim te?njam prisiljeno nadaljevati pravkar kon?ano vojno z Rusijo, ki se je kon?ala s popolnim porazom v bitki pri Kozlud?i in poni?ujo?im Ku?ukkajnar?kim mirovnim sporazumom , sklenjenim 21. julija 1774. Osmansko cesarstvo je moralo prepustiti Rusiji veliko ozemlje in dovoliti ruske intervencije v imenu pravoslavnega prebivalstva Osmanskega cesarstva. Rusija je v Carigradu ustanovila svoje veleposlani?tvo, izsilila veleposlanikovo prisotnost na vseh osmanskih dr?avnih slovesnostih, prosto plovbo ruskih ladij skozi Bospor in Dardanele in nedotakljivost ruskih poslanikov. Anglija in Francija sta dobili pravico do trgovanja pod posebno ugodnimi pogoji v Carigradu in drugih osmanskih pristani??ih. Rusija je dobila pravico do izgradnje pravoslavne cerkve v carigrajski ?etrti Galata . Cerkev bi morala biti odprta za javnost in pod posebno za??ito ruskega ambasadorja v Carigradu. [10]

Odnosi s Tipu Sultanom [ uredi | uredi kodo ]

Leta 1789 je Tipu Sultan, vladar Misorskega sultanata , poslal k Abdul Hamidu delegacijo s pro?njo za pomo? proti britanski Vzhodnoindijski dru?bi in prelagal napadalno-obrambno zavezni?tvo. Abdul Hamid je misorskim poslancem odgovoril, da je cesarstvo ?e vpleteno v iz?rpavajo?o vojno z Rusijo in Avstrijo in zato ne more pomagati.

Zasebno ?ivljenje [ uredi | uredi kodo ]

Abdul Hamid I. je bil zelo poni?en in veren mo?. [11] Rad je imel svoje otroke in dru?ino in pre?ivljel poletne mesece s svojii ?enami, h?erkami in sinovo v Karaa?acu v Be?ikta?u. Njegovo h?erka Esma Sultan se je rada izborno obla?ila, zabavala in potovala in bila zgled carigrajskim gospem. [12]

Arhitektura [ uredi | uredi kodo ]

Abdul Hamid I. je zapustil veliko arhitekturnih stvaritev, najve? v Carigradu. V sedanji carigrajski ?etrti Sirke?i je kot nadarbino leta 1777 zgradil fontano, osnovno ?olo, medreso in ob njej knji?nico. Knjige iz te knji?nice so zdaj v knji?nici mo?eje Sulejmanije . V medresi je zdaj borza. Med gradnjo so fontano podrli in jo znova postavili na vogalu mo?eje Zejnep Sultan nasproti parka Gulhane. [9] Zgradil je tudi ve? drugih mo?ej in fontan in obnovil ve? starih. [9]

Dru?ina [ uredi | uredi kodo ]

?ene [ uredi | uredi kodo ]

Mo?eja ?ebsefa Kadin

Abdul Hamid je imel devet ?en:

  • Aj?e Kadin [13] [14] (umrla 1775, pokopana v Novi mo?eji, Carigrad), prva ?ena [13] [14]
  • Ruh?ah Kadin ali El-Had?e Hatid?e [13] [14] (umrla 1808, pokopana v grobnici Abdula Hamida I.), druga ?ena → prva ?ena [15] [16]
  • Huma?ah Kadin [13] [14] (umrla 1778, pokopana v Novi mo?eji, Carigrad), tretja ?ena → druga ?ena [17]
  • Sineperver Sultan (umrla 11. decembra 1828, pokopana v mo?eji Ejub Sultan) [15] ?etrta ?ena → tretja ?ena → druga ?ena [18] [19]
  • Binaz Kadin [20] (umrla junija 1823, pokopana v grobnici Abdula Hamida I.), peta ?ena → ?etrta ?ena → tretja ?ena [21]
  • Mehtabe Kadin, peta ?ena → ?etrta ?ena [15] [22]
  • Mutebere Kadin (umrla 16. maja 1837, [13] pokopana v grobnici Abdul Hamida I.), [23] ?esta ?ena → peta ?ena [24]
  • ?ebsefa Kadin [13] [14] (umrla 1805, pokopana v mo?eji ?ebsefe Kadin, Eminonu, Carigrad), ?esta ?ena [15]
  • Nak?idil Sultan [15] (umrla 22. avgusta 1817, pokopana v mo?eji Nak?idil Sultan, Fatih, Carigrad), sedma ?ena; [25] legenda pravi, da je bila Aimee du Buc de Rivery, daljna sorodnica Napoleonove ?ene, cesarice Jo?efine [26]

Sinovi [ uredi | uredi kodo ]

  • Mustafa IV. (vladal 1807?1808) ? s Sineperver [15]
  • Mahmud II. (vladal 1808?1839) ? z Nak?idil [15]
  • ?ehzade Abdulah (10. Januar 1776 ? 10. januar 1776) [17]
  • ?ehzade Mehmed (22. avgugust 1776 ? 3. februar 1781, pokopan v grobnici Abdul Hamida I.) ? s Huma?ah [15] [27]
  • ?ehzade Ahmed (12. december 1776 ? 18. december 1778, pokopan v grobnici Abdul Hamida I.) ? s Sineperver [15] [28]
  • ?ehzade Abdurrahman (31. julij 1777 ? 2. avgust 1777) [17]
  • ?ehzade Sulejman (13. marec 1779 ? 19. januar 1786, pokopan v grobnici Abdul Hamida I.) - z Mutebere [29] [30]
  • ?ehzade Abdulaziz (19. avgust 1779 ? 19. avgust 1779) ? z Ruh?ah [17]
  • ?ehzade Mehmed Nusret (20. september 1782 ? 23. oktober 1785) ? s ?ebsefo [31]
  • ?ehzade Sejfulah Murat (22. Oktober 1783 ? 21. Januar 1786, pokopan v grobnici Abdul Hamida I.) - z Nak?idil [17] [32]

H?erke [ uredi | uredi kodo ]

  • Hatid?e Sultan (12. januar 1776 ? 8. november, pokopana v Novi mo?eji) [33]
  • Aj?e Sultan (30. julij 1777 ? 9. september 1777)
  • Esma Sultan (16. julij 1778 ? 4. Junij 1848, pokopana v grobnici Mahmuda II.) ? s Sineperver, [34] poro?ena s Ku?uk Husein Pa?o [15]
  • Rabija Sultan (19. april 1780 ? 28. junij 1780, pokopana v grobnici Abdul Hamida I.) [15] [27]
  • Ajni?ah Sultan (10. julij 1780 ? 28. julij 1780, pokopana v grobnici Abdul Hamida I.) [30]
  • Melik?ah Sultan (29. december 1780 ? 1781, pokopana v grobnici Abdul Hamida I.) [30] [35] [32]
  • Rabia Sultan (10. avgust 1781 ? 3. oktober 1782, pokopana v grobnici Abdul Hamida I.) [32]
  • Fatma Sultan (19. januar 1782 ? 11. januar 1786, pokopana v grobnici Abdul Hamida I.) [32] - s Sineperver [17] [32] [35]
  • Alem?ah Sultan (10. november 1784 ? 10. marec 1786, pokopana v grobnici Abdul Hamida I.) - s Sineperver [17] [32] [35]
  • Saliha Sultan (28. november 1786 ? 10. april 1788, pokopana v grobnici Abdul Hamida I.) - z Nak?idil [35] [36]
  • Emine Sultan (4. februar 1788 ? 9. marec 1791, pokopana v grobnici Abdul Hamida I.) ? s ?ebsafo [17] [28]
  • Hibetulah Sultan (16. marec 1789 ? 18. september 1841, pokopana v grobnici Mahmuda II.) ? s ?ebsafo [15]

Posvojenka [ uredi | uredi kodo ]

Abdul Hamid je v ?asu, ko je bil ?e princ, posvojil

  • Duru?ehvar Hanim (1767-1826), poro?ena z Damat Ahmed Nazif Begom

Smrt [ uredi | uredi kodo ]

Grobnica Abdul Hamida I., Eminonu, Carigrad

Abdul Hamid I. je umrl v Konstantinoplu 7. aprila 1789, star 64 let. Pokopan je bil v grobnici, ki jo je zgradil sam.

Zanimivost [ uredi | uredi kodo ]

Z veliko strastjo je vzrejal arabske konje. Ena od vej kuhejlanskih arabcev se po njem imenuje Kuhejlan Abdulhamid.

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

  1. ↑ 1,0 1,1 Абдул-Гамид I // Энциклопедический словарь ? Sankt Peterburg. : Брокгауз ? Ефрон , 1890. ? Т. I. ? С. 20.
  2. ↑ 2,0 2,1 Gran Enciclopedia Catalana ? Grup Enciclopedia , 1968.
  3. ↑ Proleksis enciklopedija , Op?a i nacionalna enciklopedija ? 2009.
  4. ↑ Абдуль-Гамидъ // Энциклопедический лексикон ? Sankt Peterburg. : 1835. ? Т. 1. ? С. 25.
  5. ↑ [1]
  6. ↑ 6,0 6,1 6,2 Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref> ; sklici, poimenovani ref1 , ne vsebujejo besedila (glej stran pomo?i ).
  7. ↑ 7,0 7,1 Derman Sabancı (2002). "27. Osmanlı padi?ahı Sultan I. Abdulhamid'in eserleri" (PDF). Islamic Manuscripts.
  8. ↑ Sakao?lu 2015, str. 349.
  9. ↑ 9,0 9,1 9,2 "ABDUlHAMID I ????????? (o. 1203/1789) Osmanlı padi?ahı (1774-1789)". ?slam Ansiklopedisi. Pridobljeno 2. maja 2020.
  10. ↑ Sakao?lu 2015, str. 350.
  11. ↑ Sakao?lu 2015, str. 353.
  12. ↑ Sakao?lu 2015, str. 357.
  13. ↑ 13,0 13,1 13,2 13,3 13,4 13,5 Kocaaslan, Murat. I. Abdulhamid’in ?stanbul’daki ?mar Faaliyetleri . str. 124?125.
  14. ↑ 14,0 14,1 14,2 14,3 14,4 Cunbur, Mujgan. I. Abdulhamid Vakfiyesi Ve Hamidiye Kutuphanesi .
  15. ↑ 15,00 15,01 15,02 15,03 15,04 15,05 15,06 15,07 15,08 15,09 15,10 15,11 Ulucay, Mustafa Ca?atay (2011). Padi?ahların kadınları ve kızları . Otuken, Ankara. str. 105?109.
  16. ↑ Tabako?lu, Ahmet (1998). ?stanbul su kulliyatı: ?stanbul ?er'iyye sicilleri : Ma-i Lezı?z defterleri 2 (1791-1794) . ?stanbul Ara?tırmaları Merkezi. str. 147.
  17. ↑ 17,0 17,1 17,2 17,3 17,4 17,5 17,6 17,7 Sarıcao?lu, Fikret (2001). Kendi kaleminden bir Padi?ahın portresi Sultan I. Abdulhamid (1774-1789) . Tatav, Tarih ve Tabiat Vakfı. str. 17?18. ISBN 978-9-756-59601-2 .
  18. ↑ Raif, Mehmet; Kut, Gunay; Aynur, Hatice (1996). Mir?at-ı ?stanbul . felik Gulersoy Vakfı. str. 99.
  19. ↑ Ayvansarai, Hafız Huseyin; Cabuk, Vahid (1985). Mecmua- i tevarih . ?stanbul Universitesi Edebiyat Fakultesi. str. 261.
  20. ↑ Haskan, Mehmet Nermi (2001). Yuzyıllar boyunca Uskudar - Volume 2 . Uskudar Belediyesi. str. 758. ISBN 978-9-759-76060-1 .
  21. ↑ Ziya, Mehmet (2004). Istanbul ve Bo?azici: Bizans ve Osmanlı medeniyetlerinin Olumsuz Mirası, Volume 1. BIKA.
  22. ↑ Kal'a, Ahmet; Tabako?lu, Ahmet (2000). ?stanbul su kulliyatı. 16: ?stanbul ?er'iyye sicilleri ma-i leziz defterleri. (1813 - 1817) . ?stanbul Ara?tırmaları Merkezi. str. 97.
  23. ↑ Sarıcao?lu, Fikret (2001). Kendi kaleminden bir Padi?ahın portresi Sultan I. Abdulhamid (1774-1789) . Tatav, Tarih ve Tabiat Vakfı. str. 8. ISBN 978-9-756-59601-2 .
  24. ↑ Tabako?lu, Ahmet (1998). ?stanbul su kulliyatı: ?stanbul ?er'iyye sicilleri : Ma-i Lezı?z defterleri 1 (1786-1791) , Volume 3. ?stanbul Ara?tırmaları Merkezi. str. 229.
  25. ↑ Tabako?lu, Ahmet (1998). ?stanbul su kulliyatı: ?stanbul ?er'iyye sicilleri : Ma-i Lezı?z defterleri 1 (1786-1791), Volume 3 . ?stanbul Ara?tırmaları Merkezi. str. 153.
  26. ↑ Christine Isom. Verhaaren Royal French Women in the Ottoman Sultans' Harem: The Political Uses of Fabricated Accounts from the Sixteenth to the Twenty-first Century . Journal of World History, vol. 17, No. 2, 2006.
  27. ↑ 27,0 27,1 Haskan 2018, str. 75.
  28. ↑ 28,0 28,1 Haskan 2018, str. 84.
  29. ↑ Abanoz, Fatih (2013). GUL?EH?R'?N B?R DE?ER? "S?LAHDAR (KARAVEZ?R) SEYY?D MEHMET PA?A" HAYATI ve ESERLER? . str. 118.
  30. ↑ 30,0 30,1 30,2 Haskan 2018, str. 74.
  31. ↑ Barı?ta, Orcun (2000). Osmanlı ?mparatorlu?u donemi ?stanbul'undan ku?evleri . Kultur Bakanlı?ı. str. 223. ISBN 978-9-751-72535-6 .
  32. ↑ 32,0 32,1 32,2 32,3 32,4 32,5 Haskan 2018, str. 76.
  33. ↑ Ulucay 2011, str. 166.
  34. ↑ Kal'a, Ahmet; Tabako?lu, Ahmet (2002). Vakıf su defterleri . ?stanbul Ara?tırmaları Merkezi. str. 182.
  35. ↑ 35,0 35,1 35,2 35,3 Ulucay 2011, str. 169.
  36. ↑ Haskan 2018, str. 77.

Vir [ uredi | uredi kodo ]

  • Haskan, Mehmet Nermi (1. januar 2018). Hamid-i Evvel Kulliyesi ve Cevresi . Istanbul Ticaret Borsasi. ISBN 978-6-051-37663-9 .
Abdul Hamid I.
Rojen: 20. marec 1725 Umrl: 7. april 1789
Vladarski nazivi
Predhodnik: 
Mustafa III. 		Sultan Osmanskega cesarstva
21. januar 1774 ? 7. april 1789 		Naslednik: 
Selim III.
Sunitski muslimanski nazivi
Predhodnik: 
Mustafa III. 		Kalif Osmanskega kalifata
21. januar 1774 ? 7. april 1789 		Naslednik: 
Selim III.
Pridobljeno iz ≫ https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Abdul_Hamid_I.&oldid=6077476 ≪