Iz Wikipedije, proste enciklopedije
1321
(
MCCCXXI
) je bilo
navadno leto
, ki se je po
julijanskem koledarju
za?elo na
?etrtek
.
- maj-junij -
Preplah pred
gobavci
: po Aragoniji in Okcitaniji
se raz?iri preplah pred gobavci, ki naj bi po splo?nem prepri?anju po ukazu judov in ?panskih muslimanov zastrupljali vodnjake in s tem ?irili gobavost med kr??anskim prebivalstvom. Pogrome proti gobavcem vodijo lokalne oblasti.
- 2. junij
- Major?ki kralj
San?o
, ki ima hkrati posesti v ju?ni Franciji, obvesti o dogajanju v zvezi z gobavci svojega bratranca, aragonskega kralja
Jakoba II.
, ki opozorila sprva ignorira. ?e isti teden prispe ?ez Pirenje prvi val gobavih beguncev iz ju?ne Francije.
- 21. junij
- Francoski kralj
Filip V.
izda ukaz o aretaciji vseh gobavcev, zaplembi njihovega imetja in
inkvizicijski
preiskavi z mu?enjem. Vse spoznane za krive pa naj nato se?ejo na grmadi. Ve?ina francoskih vazalov in lokalnih veljakov si je dolo?bo o zaplembi imetja razlagala po svoje in je raje kot kraljevo zakladnico polnila lastne ?epe z imetjem preganjanih gobavcev.
- 27. junij
- Aragonski kralj Jakob II. ob mno?ici gobavih beguncev in negodovanju podanikov drasti?no spremeni odnos do gobavcev. Po francoskem vzoru mno?i?no aretira gobavce, zapleni njihovo imetje in vzpostavi inkvizicijska sodi??a. Preganjanje raz?iri ?e na vse tujce v Aragonu.
[1]
Znake gobavosti namre? ugotavljajo laiki.
1322
↔
Vojna proti Despenserjema, Anglija
[
uredi
|
uredi kodo
]
- Angle?ki plemi?
Thomas, 2. grof Lancaster
, zbere koalicijo kambro-normanskih plemi?ev in jo povede v vojno proti nepriljubljenima kraljevima dvornikoma
Despenserju starej?emu
in
Mlaj?emu
. Slednji si je namre? neupravi?eno prilastil ve?ino
Vali?anske marke
v ?kodo ostalih kambro-normanskih plemi?ev. Uporni baroni postavijo kralju
Edvardu II.
ultimat, da oba Despenserja iz?ene iz Anglije. Kralj, nasprotno, izena?i napad na Despenserja z napadom na krono, kar je veleizdaja (
Lese-majeste
).
- julij - Vojska upornih baronov pod vodstvom grofa Marcha
Rogerja Mortimerja
se odpravijo nad London. London?ani jim zapro vrata in baroni pri?no mesto oblegati. S
Temze
obleganje ovira Despenser mlaj?i.
- V spor pose?e Edvardova soproga in kraljica
Izabela Francoska
, ki javno izsili od Edvarda II., da iz?ene oba Despenserja. Kraj Edvard II. to tudi stori, vendar s figo v ?epu. Izgon Despenserjev zagotovi za?asni mir, a se obe strani intenzivno pripravljata na vojno.
- oktober - Kraljica Izabela se poda na romarsko pot v
Canterbury
. Spotoma se ustavi pred gradom Leeds, ki je v rokah enega od upornikov. Le-ta je za?asno odsoten, grad pa vodi njegova soproga, ki zavrne kraljico z njenim spremstvom. Kraljici Izabeli uspe izsiliti
casus belli
, zato ji na pomo? pride soprog Edvard II. in kraljici podeli regentska pooblastila. Grad Leeds pade ?e isti mesec, "zavrnjeni" kraljici Izabeli pa uspe na stran rojalistov prepri?ati nekaj upornih baronov.
- Kambro-normanski uporni baroni imajo tudi te?ave v Walesu, kjer se svojim z vojno prezaposlenim gospodarjem uprejo podrejeni Vali?ani. Edvard II. to izkoristi za pozicioniranje invazijske armade na mejah Walesa.
1322
↔
- 18. marec
- Smrt mad?arskega oligarha
Mateja ?aka
, ki je vladal severozahodnemu delu Mad?arske, je v veliko olaj?anje kralju
Karlu I.
. ?aka sicer nasledi bratranec ?tefan Sternberg, ki pa ne more zaustaviti invazijske armade Karla I.
- 1. julij
- Umre kastiljska kraljica in regentinja
Maria de Molina
, ki je vladala v imenu vnuka
Alfonza XI.
. Kraljevina Kastilija se znajde v politi?nem mrtvilu in postane plen oligarhov, vsaj dokler mladoletni kralj Alfonz XI. ne postane polnoleten.
1325
↔
- 29. oktober
- Umrlega srbskega kralja
?tefana Nemanji?a
nasledi sin
?tefan De?anski
. Enako se za (proti)kralja krona njegov polbrat
?tefan Konstantin
, ?emur sledi dr?avljanska vojna.
1322
↔
- Umrlega sardinskega vladarja Arboreje
Marijana III.
nasledi sin
Hugo II.
. Marijan III. je bil sicer poro?en na daljavo, vendar zakona ni konzumiral. ?est otrok, vklju?no z naslednikom Hugom II., pa izvira iz zunajzakonskega razmerja z ?ivljenjsko partnerko.
- Sodi??e
rimske kurije
odlo?i, da morajo
kri?niki
Poljski vrniti Pomorjansko in pla?ati od?kodnino, vendar se kri?niki na zahtevo ne odzovejo.
1326
↔
- Peloponez, Gr?ija: napolitanski princ, vojvoda Dra?a in ahajski knez
Ivan An?ujski
iz?ene svojo soprogo, ahajsko kneginjo
Matildo Hainau?ko
, ki jo je leta 1318 ugrabil in na silo poro?il. Matilda namre? ne prizna veljavnosti zakona in se skrivoma poro?i z nekim manj?im neapeljskim plemi?em.
- Trakija: bizantinski so-cesar
Andronik III. Paleolog
pobegne pred razjarjenim dedkom in cesarjem
Andronikom II.
, ki ga je razlastil. Svoje podpornike najde v Trakiji in Makedoniji, od koder za?ne vladati kot proti-cesar.
1322
↔
- Pape?
Janez XXII.
izob?i sicilskega kralja
Friderika III.
in postavi otok pod
interdikt
. Da bi ob?el izob?enje, je za novega kralja kronan sin
Peter II.
, vendar dejansko oblast obdr?i njegov o?e.
1335
↔
- Okcitanija: nasilni inkvizicijski pregon ?kofa Pamiersa
Jacquesa Fournierja
dose?e epilog.
Na grmadi je se?gan zadnji
katarski
?kof
Guillaume Belibaste
.
- Bene?ki fran?i?kanski misijonar
Odorik iz Pordenoneja
, ki potuje na Kitajsko, se ustavi v Indiji, kjer pre?ivi naslednja tri leta.
1324
↔
- SRC
:
Bochum
dobi mestne pravice.
- Neznan datum
- 12. januar
-
Marija Brabantska
, francoska kraljica (*
1254
)
- 18. marec
-
Matej ?ak
, mad?arski palatinski grof, oligarh (*
1260
)
- 17. april
-
Branka Portugalska
, princesa, redovnica (*
1259
)
- 27. april
-
Nicolo Albertini
, italijanski kardinal in dr?avnik, gvelf (*
1250
)
- 31. maj
-
Birger Magnusson
, ?vedski kralj (*
1280
)
- 1. julij
-
Maria de Molina
, kastiljska kraljica, regentinja (*
1264
)
- 14. september
-
Dante Alighieri
, italijanski pesnik (*
1265
)
- 29. oktober
-
?tefan Milutin
, srbski kralj (*
1253
)
- Nezna datum
- ↑
vklju?no z Barcelonsko grofijo