1321 ( MCCCXXI ) je bilo navadno leto , ki se je po julijanskem koledarju za?elo na ?etrtek .

Dogodki [ uredi | uredi kodo ]

Preplah pred gobavci [ uredi | uredi kodo ]

• maj-junij - Preplah pred gobavci : po Aragoniji in Okcitaniji se raz?iri preplah pred gobavci, ki naj bi po splo?nem prepri?anju po ukazu judov in ?panskih muslimanov zastrupljali vodnjake in s tem ?irili gobavost med kr??anskim prebivalstvom. Pogrome proti gobavcem vodijo lokalne oblasti.

• 2. junij - Major?ki kralj San?o , ki ima hkrati posesti v ju?ni Franciji, obvesti o dogajanju v zvezi z gobavci svojega bratranca, aragonskega kralja Jakoba II. , ki opozorila sprva ignorira. ?e isti teden prispe ?ez Pirenje prvi val gobavih beguncev iz ju?ne Francije.
• 21. junij - Francoski kralj Filip V. izda ukaz o aretaciji vseh gobavcev, zaplembi njihovega imetja in inkvizicijski preiskavi z mu?enjem. Vse spoznane za krive pa naj nato se?ejo na grmadi. Ve?ina francoskih vazalov in lokalnih veljakov si je dolo?bo o zaplembi imetja razlagala po svoje in je raje kot kraljevo zakladnico polnila lastne ?epe z imetjem preganjanih gobavcev.
• 27. junij - Aragonski kralj Jakob II. ob mno?ici gobavih beguncev in negodovanju podanikov drasti?no spremeni odnos do gobavcev. Po francoskem vzoru mno?i?no aretira gobavce, zapleni njihovo imetje in vzpostavi inkvizicijska sodi??a. Preganjanje raz?iri ?e na vse tujce v Aragonu. ^[1] Znake gobavosti namre? ugotavljajo laiki. 1322 ↔

Vojna proti Despenserjema, Anglija [ uredi | uredi kodo ]

• Angle?ki plemi? Thomas, 2. grof Lancaster , zbere koalicijo kambro-normanskih plemi?ev in jo povede v vojno proti nepriljubljenima kraljevima dvornikoma Despenserju starej?emu in Mlaj?emu . Slednji si je namre? neupravi?eno prilastil ve?ino Vali?anske marke v ?kodo ostalih kambro-normanskih plemi?ev. Uporni baroni postavijo kralju Edvardu II. ultimat, da oba Despenserja iz?ene iz Anglije. Kralj, nasprotno, izena?i napad na Despenserja z napadom na krono, kar je veleizdaja ( Lese-majeste ).
• julij - Vojska upornih baronov pod vodstvom grofa Marcha Rogerja Mortimerja se odpravijo nad London. London?ani jim zapro vrata in baroni pri?no mesto oblegati. S Temze obleganje ovira Despenser mlaj?i.
• V spor pose?e Edvardova soproga in kraljica Izabela Francoska , ki javno izsili od Edvarda II., da iz?ene oba Despenserja. Kraj Edvard II. to tudi stori, vendar s figo v ?epu. Izgon Despenserjev zagotovi za?asni mir, a se obe strani intenzivno pripravljata na vojno.
• oktober - Kraljica Izabela se poda na romarsko pot v Canterbury . Spotoma se ustavi pred gradom Leeds, ki je v rokah enega od upornikov. Le-ta je za?asno odsoten, grad pa vodi njegova soproga, ki zavrne kraljico z njenim spremstvom. Kraljici Izabeli uspe izsiliti casus belli , zato ji na pomo? pride soprog Edvard II. in kraljici podeli regentska pooblastila. Grad Leeds pade ?e isti mesec, "zavrnjeni" kraljici Izabeli pa uspe na stran rojalistov prepri?ati nekaj upornih baronov.
• Kambro-normanski uporni baroni imajo tudi te?ave v Walesu, kjer se svojim z vojno prezaposlenim gospodarjem uprejo podrejeni Vali?ani. Edvard II. to izkoristi za pozicioniranje invazijske armade na mejah Walesa. 1322 ↔

Ostalo [ uredi | uredi kodo ]

• 18. marec - Smrt mad?arskega oligarha Mateja ?aka , ki je vladal severozahodnemu delu Mad?arske, je v veliko olaj?anje kralju Karlu I. . ?aka sicer nasledi bratranec ?tefan Sternberg, ki pa ne more zaustaviti invazijske armade Karla I.
• 1. julij - Umre kastiljska kraljica in regentinja Maria de Molina , ki je vladala v imenu vnuka Alfonza XI. . Kraljevina Kastilija se znajde v politi?nem mrtvilu in postane plen oligarhov, vsaj dokler mladoletni kralj Alfonz XI. ne postane polnoleten. 1325 ↔
• 29. oktober - Umrlega srbskega kralja ?tefana Nemanji?a nasledi sin ?tefan De?anski . Enako se za (proti)kralja krona njegov polbrat ?tefan Konstantin , ?emur sledi dr?avljanska vojna. 1322 ↔
• Umrlega sardinskega vladarja Arboreje Marijana III. nasledi sin Hugo II. . Marijan III. je bil sicer poro?en na daljavo, vendar zakona ni konzumiral. ?est otrok, vklju?no z naslednikom Hugom II., pa izvira iz zunajzakonskega razmerja z ?ivljenjsko partnerko.
• Sodi??e rimske kurije odlo?i, da morajo kri?niki Poljski vrniti Pomorjansko in pla?ati od?kodnino, vendar se kri?niki na zahtevo ne odzovejo. 1326 ↔
• Peloponez, Gr?ija: napolitanski princ, vojvoda Dra?a in ahajski knez Ivan An?ujski iz?ene svojo soprogo, ahajsko kneginjo Matildo Hainau?ko , ki jo je leta 1318 ugrabil in na silo poro?il. Matilda namre? ne prizna veljavnosti zakona in se skrivoma poro?i z nekim manj?im neapeljskim plemi?em.
• Trakija: bizantinski so-cesar Andronik III. Paleolog pobegne pred razjarjenim dedkom in cesarjem Andronikom II. , ki ga je razlastil. Svoje podpornike najde v Trakiji in Makedoniji, od koder za?ne vladati kot proti-cesar. 1322 ↔
• Pape? Janez XXII. izob?i sicilskega kralja Friderika III. in postavi otok pod interdikt . Da bi ob?el izob?enje, je za novega kralja kronan sin Peter II. , vendar dejansko oblast obdr?i njegov o?e. 1335 ↔
• Okcitanija: nasilni inkvizicijski pregon ?kofa Pamiersa Jacquesa Fournierja dose?e epilog. Na grmadi je se?gan zadnji katarski ?kof Guillaume Belibaste .
• Bene?ki fran?i?kanski misijonar Odorik iz Pordenoneja , ki potuje na Kitajsko, se ustavi v Indiji, kjer pre?ivi naslednja tri leta. 1324 ↔
• SRC : Bochum dobi mestne pravice.

Rojstva [ uredi | uredi kodo ]

• 5. februar - Ivan II. Paleolog , markiz Montferrata († 1372 )
• 5. julij - Ivana Angle?ka , ?kotska kraljica († 1362 )

Neznan datum

• Al-Mansur Abu Bakr , mamelu?ki egiptovski sultan († 1341 )
• Ibn D?uzaj , mona?ki literat († 1357 )
• Ivan III. Veliki Komnen , trapezuntski cesar († 1362 )
• Jakob I. , aragonski princ, grof Urgella († 1347 )

Smrti [ uredi | uredi kodo ]

• 12. januar - Marija Brabantska , francoska kraljica (* 1254 )
• 18. marec - Matej ?ak , mad?arski palatinski grof, oligarh (* 1260 )
• 17. april - Branka Portugalska , princesa, redovnica (* 1259 )
• 27. april - Nicolo Albertini , italijanski kardinal in dr?avnik, gvelf (* 1250 )
• 31. maj - Birger Magnusson , ?vedski kralj (* 1280 )
• 1. julij - Maria de Molina , kastiljska kraljica, regentinja (* 1264 )
• 14. september - Dante Alighieri , italijanski pesnik (* 1265 )
• 29. oktober - ?tefan Milutin , srbski kralj (* 1253 )

Nezna datum

• Guillaume Belibaste , francoski katarski ?kof
• Ibn al-Banna , maro?ki matematik, astronom, sufi (* 1256 )
• Marijan III. , sardinski vladar Arboreje
• Pierre Dubois , francoski protiklerikalni publicist (* 1255 )
• Yunus Emre , tur?ki pesnik, mistik (* 1240 )

Opombe [ uredi | uredi kodo ]

Glej tudi [ uredi | uredi kodo ]