1287 ( MCCLXXXVII ) je bilo navadno leto , ki se je po julijanskem koledarju za?elo na sredo .

Dogodki [ uredi | uredi kodo ]

Naravne nesre?e [ uredi | uredi kodo ]

• februar - Katastrofalne poplave, ki so posledica silovitega orkana, odplavijo ve?kilometerske pasove obale jugovzhodne Anglije skupaj s pristani??i. Posebej je prizadeta trgovska konfederacija petih pristani?kih mest Cinque Ports (Hastings, New Romney, Hythe, Dover, Sandwich). Edino Dover ostane pristani?ko mesto, ostala obmo?ja pa so poplavljena ali pa nasuta s sendimenti.

• avgust - Potres v Bretaniji uni?i pristani?ko mesto Vannes .
• 14. december - Povodenj na dan Svete Lucije : ponoven katastrofalen orkan , ki ubije na tiso?e ljudi in spremeni obalo Nizozemske ter Anglije. Na Nizozemskem povodenj pomori ve? kot 50.000 ljudi. Posledice:
  • Nastanek oto?nega nasipa Zuiderzeeja in poplavnega kanala z naravnim pristani??em, ki pove?e prej nepomembno agrarno vasico Amsterdam s Severnim morjem ( ← 1170 ).
  • Obmo?je jugovzhodne Anglije je bilo prizadeto ?e na za?etku tega leta. To neurje pa huje zadane obalo in notranjost Lincolnshireja , Cambridgeshireja , Norfolka in Suffolka .

Vojna siciljanskih ve?ernic [ uredi | uredi kodo ]

• 17. januar - Potem ko je aragonski kralj Alfonz III. osvojil kraljevino Majorko in s tem kaznoval svojega strica Jakoba II. za kolaboriranje s Francozi, osvoji ?e avtonomno muslimansko ?epno kraljevino Minorko in s tem zaklju?i proces rekonkviste na Balearih . Muslimansko prebivalstvo je zasu?njeno in prodano na tr?nicah na Ibizi, Valenciji in Barceloni.
• 27. februar - Novi neapeljski kralj Karel II. An?ujski se naveli?a ujetni?tva in prizna aragonskega princa Jakoba za novega sicilskega kralja. Pape? Honorij IV. razglasi sporazum za ni?en. Proti Alfonzu III. je pape? bolj pomirljiv in preko diplomatskih predstavnikov angle?kega kralja Edvarda I. ste?ejo pogajanja za ureditev razmer (priznanje statusa quo, preklic izob?enja). Politi?ne napetosti se pojavijo tudi med bratoma. Alfonz III. posku?a izriniti Jakoba s Sicilije, pri tem pa ga ovira tudi lastno plemstvo, ki se boji Alfonzove prevelike politi?ne mo?i. Alfonz III. popusti pred plemstvom in podpi?e dokument Union de Aragon , ki je v dolo?ilih podoben angle?ki Magni Carti . 1288 ↔
• 3. april - Umre pape? Honorij IV. . Sedisvakanca traja 10 mesecev. 1288 ↔
  • Aragonsko-sicilska flota pod vodstvom admirala Rogerija iz Lurije nadaljuje z roparskimi pohodi ob obali Ifrikije . To leto opleni oto?je Kerkenna .

Mongolski imperij [ uredi | uredi kodo ]

• Tretja mongolska invazija na Vietnam: Mongoli vdro v Vietnam z okoli pol milijona vojaki tako po morju kot po kopnem. Vietnamski generali ponovno stavijo vse na gverilsko vojno, uni?evanje odve?nih zalog, poznavanje terena in takti?no mobilnost vietnamske vojske, zato se izogibajo spopadu z mongolsko glavnino. Vietnamcem uspe uni?iti mongolski oskrbovalni konvoj in s tem zaustaviti napredovanje Mongolov. 1288 ↔
• Mongolska invazija na Burmo: Mongoli pod vodstvom Kublajkana ^[1] odlo?ujo?e porazijo vojsko Paganskega kraljestva in s tem kon?ajo njegov ve? stoleten obstoj.
  • Tajska: kralj Lanne Mangraj in kralj Suhotaja Ram Khamhaeng , ki oba mejita na po novem mongolsko Burmo, prenehata medsebojne sovra?nosti.
• Ilkanat : kan Ilkanata Argun po?lje nestorijanskega diplomata Rabbana Bar Saumo na evropske dvore, da bi sklenil zavezni?tvo za novo kri?arsko vojno proti egiptovskim mamelukom. Ve?inoma pomorska pot ga vodi preko Trapezunta do Konstantinopla, kjer se ustavi na dvoru Andronika II. in potem preko Neaplja do Rima, kjer ?aka na izvolitev novega pape?a. 1288 ↔
• Zlata horda : pod verjetnim pritiskom de facto vladarja Nogaj Kana in sposobnej?ega generala Teluboge abdicira mongolski kan Zlate horde Tuda Mengu in sicer v korist slednjega. Novi kan Telubuga opravi to leto ?e eno uspe?no plenitev po Poljski. Mongoli oplenijo Lublin, Mazovijo, Sandomierz in Sieradz, vendar so zavrnjeni pri Krakovu .
• Mand?urija: Kublajkan zatre upor mongolskega plemi?a Najana, ki posku?a zdru?iti svoje sile s Kaidujevo vojsko v osrednji Aziji, vendar mu Kublajkan to prepre?i.

Ostalo [ uredi | uredi kodo ]

• Veliki ?etrtek - Womrath , Renski palatinat, SRC : umorjen je 16 letni mladeni? Verner iz Oberwesela , krivdo za umor pa lokalno prebivalstvo pripi?e Judom. Pogromi se raz?irijo po Porenju, ko intervenira kralj Rudolf I. Habsbur?ki, ki za??iti Jude. Kmalu se za?no dogajati "?ude?i" na pripro?njo k temu mlademu mu?eniku in kraj njegove smrti postane romarsko sredi??e.
  • Dogodek je povod v pogrome zoper Jude ?irom Evrope . 1289 ↔
• 8. junij - Jugozahodni Wales: Vali?ani se pod vodstvom plemi?a Rhysa ap Maredudda , ki je potomec biv?e vali?anske kraljeve hi?e Deheubarth , uprejo angle?kemu kralju Edvardu Dolgokrakemu . 1288 ↔
• Egiptovski mamelu?ki sultan Kalavun zavzame Latakijo , zadnjo izpostavo prosule Antiohijske kne?evine . ↓
• 19. oktober → Umre tripolitanski grof Bohemond VII. . Med seboj sprto mesto, ki je tudi edini ostanek grofije, nasledi njegova sestra Lucija . Genov?ani nasprotujejo njeni instalaciji in sami okli?ejo svojo podesto ter s tem Tripoli spremenijo v genovsko kolonijo. Uspe jim podkupiti tudi novo grofico Lucijo. Bene?ani, ki so v vojni z Genov?ani, in baron Gibeleta ^[2] Bartolomej Embriako se obrnejo na Kalavuna naj napade mesto. 1289 ↔
• Umrlega atenskega vojvodo Vilijema I. de la Rocheja nasledi njegov mladoletni sin Gvido II.
• Umrlega delhijskega mamelu?kega sultana Balbana na njegovo ?eljo nasledi vnuk Kajkubad , saj ne zaupa svojemu sinu kronskemu princu in guvernerju Bengalije Bugraju . Novi sultan Kajkubad, ki je lutka mo?nej?ih vezirjev, se ne ?eli spopasti z o?etom in se raje preda razuzdanemu ?ivljenju, zato se Bugra osamosvoji in okli?e za sultana Bengalije.
• Toskana: me??ani Pistoije za?no ob podpori ceha srebrarjev z ambiciozno izgradnjo novega oltarja iz srebra posve?enega svetemu Jakobu. Izgradnja oltarja, ki je preko trenutnih finan?nih zmo?nosti mesta, traja 200 let.
• Montpellier: fran?i?kanski menih in ?lan ubo?tvene struje spiritualov Peter Olivi se uspe?no ubrani obto?b krivoverstva.
• Toskanski slikar Cimabue dokon?a ikono Kri?anega ( Crucifix de Santa Croce ).

Rojstva [ uredi | uredi kodo ]

• 24. januar - Richard de Bury , angle?ki knji?ni?ar († 1345 )
• 25. april - Roger Mortimer , angle?ki regent, 1. grof March († 1330 )
• 2. november - Nasr , emir Granade († 1322 )

Neznan datum

• Friderik I. , markiz Saluzza († 1336 )
• Friderik IV. , nurnber?ki mestni grof († 1332 )
• Gaston I. , grof Foixa, soknez Andore († 1315 )
• Luchino Visconti , italijanski plemi?, vladar Milana († 1349 )
• Margareta iz Castella , italijanska usmiljenka, svetnica († 1320 )
• Robert III. Artoi?ki , razla??eni francoski plemi?, angle?ki agent († 1342 )
• Vilijem iz Ockhama , angle?ki fran?i?kan, filozof, teolog, politi?ni pisec († 1347 )
• Wang Mian , kitajski slikar († 1359 )

Smrti [ uredi | uredi kodo ]

• 3. april - pape? Honorij IV. (* 1210 )
• 8. maj - Prijezda I. Kotromani? , bosanski ban (* 1211 )
• 31. avgust - Konrad von Wurzburg , nem?ki pesnik
• 19. oktober - Bohemond VII. , tripolitanski grof (* 1261 )

Neznan datum

• Abu Umar ibn Said , kadi otoka Minorka
• Gijas ud-Din Balban , delhijski mamelu?ki sultan
• Llywelyn ap Dafydd , nominalni vali?anski princ (* 1267 )
• Tuda Mengu , mongolski kan Zlate horde
• Vilijem I. de la Roche , atenski vojvoda, ahajski regent

Opombe [ uredi | uredi kodo ]

Glej tudi [ uredi | uredi kodo ]