1237 ( MCCXXXVII ) je bilo navadno leto , ki se je po julijanskem koledarju za?elo na ?etrtek .

Dogodki [ uredi | uredi kodo ]

Mongolske osvojitve [ uredi | uredi kodo ]

• Mongolski general ?ormagan zagotovi lojalnost Kraljevine Gruzije in Armenske Kiklije. Nedolgo zatem sledi napad Batu kana na ruske kne?evine. ↓
• → Po uni?enju Vol?kih Bolgarov prej?nje leto za?ne Batu kan z ob?irno voja?ko kampanjo proti ruskim kne?evinam. Voja?ki del kampanje vodi general Subedej .
• november - Batu kan najprej odpo?lje odposlanstvo na vladimirski dvor k velikemu knezu Juriju II. . Ta se obna?a do mongolskih odposlancev o?abno in jih zavrne.
  • Isto?asno poteka ?e mongolska ofenziva na severnem Kavkazu. Po krvavem porazu Kirkizov in Alanov na zahodnem delu D?urd?uki, predniki dana?njih ?e?enov in Ingu?ev , mnogo bolj srdito branijo svojo de?elo. Po porazu v ni?inah se umaknejo v gore iz za?no z intenzivno gverilsko vojno proti mongolskim okupatorjem.
• Podobno diplomatsko izku?njo kot v Vladimirju Mongoli do?ivijo ?e v kne?evini Rjazan.↓
• 16. december → Za?etek obleganja Rjazana. Vladimirski knez presli?i pro?nje na pomo?, ve?ji voja?ki oddelek po?lje obleganemu mestu na pomo? ?ernigovski knez, vendar ga Mongoli porazijo. ↓
• 21. december → Po nekaj dneh obleganja Mongoli uni?ijo mesto Rjazan in pobijejo ve?ino prebivalcev. 1238 ↔
  • Za?etek legende o Kite?u ^[1] , miti?nemu oto?nem ruskemu mestu v Ni?enovgorodski oblasti , ki naj bi se potopilo ob prihodu Mongolov.
• Mongoli si podredijo ves Afganistan , Ka?mir , ve?ino Perzije z izjemo ju?nega abasidskega dela in gorskih trdnjav Asasinov v gorovju Elburz .

Vojna v Lombardiji [ uredi | uredi kodo ]

• Za?etek leta: invazijo na Italijo in odsotnost rimsko-nem?kega cesarja Friderika II. izkoristijo nekateri nem?ki plemi?i, ki zanetijo upor. Friderik II. se hitro vrne ?ez Alpe in zatre upor, avgusta je ?e nazaj v Italiji.
  • V Nem?iji proglasi za regenta main?kega nad?kofa Sigfrida III.
• februar - Rimsko-nem?ki cesar Friderik II. povzdigne svojega sina Konrada IV. v nem?kega kralja.
• 27. november - Bitka pri Courtenovi : cesarska armada Friderika II., ki jo mo?no okrepi z glavnino sicilskih muslimanskih lokostrelcev, uni?ujo?e porazi konfederacijsko Lombardsko ligo .
  • Razpustitev Lombardske lige. Milano, Brescia, Piacenza in Bologna se vsak zase za?no pripravljati na dalj?a obleganja. Manj?i ?lani konfederacije se uklonijo cesarski armadi.

Ostalo [ uredi | uredi kodo ]

• 27. marec - S smrtjo regenta Latinskega cesarstva Ivana Briennskega prevzame nominalno regentstvo Marija Briennska , njegova mladoletna h?i in soproga latinskega cesarja Baldvina II. . Po vseh vojnah je Latinsko cesarstvo skr?eno na mesto Konstantinopel .↓
• → Baldvin II., ki se ta?as mudi v Franciji, kjer (po?asi, a vztrajno) zbira sredstva za povrnitev izgubljenih ozemelj Latinskega cesarstva, pre?ene iz marke Namur markizo (in sestro) Margareto ter njenega soproga Henrika I. . Pregnanca se zate?eta v soprogovo dedno grofijo Vianden. Kroni?no pomanjkanje denarja primora Baldvina II. da zastavi relikvijo Kristusove Trnove krone Bene?anom v zameno za visoko posojilo. 1240 ↔
• 15. avgust , Bitka pri Puigu , rekonkvista : aragonski kralj Jakob I. odlo?ujo?e porazi muslimansko vojsko iz Valencije.
• 27. avgust - Umrlega sultana Damaska Al-A?rafa nasledi mlaj?i brat As-Salih Ismail .
• 25. september - Yor?ki sporazum : kraljevini Anglija in ?kotska se sporazumeta o razmejitvi med kraljevinama. ?kotska se dokon?no odre?e pretenzijam po Northumbriji.
• Poroka med flandrijsko grofico Ivano in savojskim baronom Toma?em II. , ki s tem postane iure uxoris nov flandrijski grof.
• Nem?ki vite?ki red Livonskega bratstva me?a , ki so ga leto dni poprej temeljito porazili Balti, se pridru?i Kri?nikom . Znotraj tega reda ohrani avtonomijo kot Livonski red . S pripojitvijo se zdru?ijo vsa posestva kri?nikov in Livonskega reda ob Baltiku v Meni?ko dr?avo tevtonskih vitezov . ^[2]
  • Kri?niki ustanovijo mesto Elbing .
• Francoski kralj Ludvik IX. preda grofijo Artois v fevd mlaj?emu bratu Robertu .
• Umrlega generala dominikanskega reda Jordana Saksonskega nasledi Rajmund Penjafortski .
• Ker so arhitekti pri gradnji stolpa (zvonika) Lincolnske katedrale naredili napako v podporni strukturi, se eden od stolpov sesuje.
• Umrlega sultan Sultanata Rum Kejkubada I. nasledi sin Kejhosrov II.
• Ve?ji po?ar v prestolnici Ju?nega Songa Hangzhouju uni?i ?ez 30.000 bivali??.

Rojstva [ uredi | uredi kodo ]

• Adam de la Halle , francoski pesnik, skladatelj († 1288 )
• Arni Thorlaksson , islandski ?kof († 1298 )
• Bohemond VI. , antiohijski knez, tripolitanski grof († 1275 )
• Janez II. , brandenbur?ki mejni grof († 1281 )
• Munio iz Zamore , general dominikanskega reda († 1300 )

Smrti [ uredi | uredi kodo ]

• 2. februar - Ivana Angle?ka , vali?anska princesa, soproga Llywelyna Velikega (* 1191 )
• 27. marec - Ivan Briennski , grof Brienna, jeruzalemski kralj, regent Latinskega cesarstva (* 1155 )
• 5. maj - Fud?ivara Ietaka , japonski pesnik (* 1158 )
• 27. avgust - Al-A?raf , sirski sultan iz dinastije Ajubidov
• 7. december - Abraham ben Majmon , arabski judovski teolog, rabin, filozof (* 1186 )
• Jordan Saksonski , veliki mojster reda dominikancev (* 1190 )
• Kejkubad I. , seld?u?ki sultan (* 1188 )
• Pons de Capduelh , okcitanski trubadur

Opombe [ uredi | uredi kodo ]

Glej tudi [ uredi | uredi kodo ]