1182 ( MCLXXXII ) je bilo navadno leto , ki se je po julijanskem koledarju za?elo na petek .

Dogodki [ uredi | uredi kodo ]

Bizantinsko cesarstvo [ uredi | uredi kodo ]

• V dogajanje (← 1181 ) na konstantinoplskem cesarskem dvoru pose?e Andronik Komnen , ki je pri umrlem cesarju Manuelu zapadel v nemilost.
• april - Andronik se vrne iz izgnanstva, da bi zasedel prestol. Ker je v mestu vladalo brezvladje, saj regentka Marija Antiohijska ni imela vpliva nad me??ani, mu vstop dovolita admiral bizantinske mornarice Andronik Kontostefan in general Andronik Angel .
• 2. maj - Pokol Latinov v Konstantinoplu. Proslave ob prevzemu Andronikove oblasti se sprevr?ejo v zre?iran pokol ve? deset tiso? ve?inoma Genov?anov in Pisancev , ker je bila ve?ina Bene?anov izgnana ?e leta ← 1171 . Malo?tevilne pre?ivele prodajo Turkom za su?nje. Nekaj jih predvidi dogodke in pobegnejo ?e pred pokolom.
  • Pokol Latinov nepopravljivo poslab?a odnos Zahoda do Bizantinskega cesarstva in predstavlja neposreden povod za povra?ilno dejanje osvojitve Konstantinopla in ustanovitve Latinskega cesarstva leta 1204 ↔
• 16. maj - Kronanje Alekseja II. Komnena za cesarja Romanov, de facto Andronikove marionete.
• maj - Nasilju novega tiranskega cesarja se upre general Ivan Komnen Vazances , ki smrtno bolan izbojuje zmago nad Andronikovimi vojaki, toda ?e nekaj dni kasneje umre in njegova vojska razpade.
• S pokolom Latinov si Andronik utrdi oblast in se okli?e za socesarja mladoletnemu Alekseju II. Komnenu in uka?e v tem letu (ali naslednjem ) umoriti vse podpornike mladega dednega cesarja: regentinjo in njegovo mater Marijo Antiohijsko ( 27. avgust ), polsestro Marijo Komneno in njenega soproga Renierja Montferra?kega . Pod me?em isto kon?ata Andronik Kontostefan in general Andronik Angel, ki sta novemu cesarju omogo?ila vzpon. 1183 ↔
• Ikonijski Seld?uki osvojijo mesto Kotyaion .

Ostalo po Evropi [ uredi | uredi kodo ]

• 3. februar - Firence zavzamejo sosednje mesto Empoli .
• 12. maj - Umrlega danskega kralja Valdemarja I. , ki je Dansko ponovno postavil na noge, nasledi najstarej?i sin Knut VI. . ?e na za?etku krvavo zatre upor tla?anov, ki ne marajo ve? pla?evati desetine nad?kofu Absalonu .
• julij: francoski kralj Filip II. potem, ko je na sebe prepisal vse terjatve iz posojil, ki jih imajo judje do kristjanov, iz Pariza iz?ene vse jude in jim zapleni vso premo?enje. Sredstva mu zagotavljajo vzdr?evanje manj?e vojske v vojni proti flandrijskemu grofu Filipu I.
• Lyonski nad?kof Ivan Canterburyjski prepove Petru Valdezu in njegovim privr?encem pridiganje v mestu.
• Poljska: v mestu Ł?czyca se sestane prvi Sejm , poljski de?elni zbor.
• Henrik Mladi kralj se naveli?a turnirjev in ponovno zahteva od o?eta svojo dedi??ino, tj. najmanj Normandijo. Kraj Henrik II. ga zavrne. Henrik ml. si posku?a pomagati z akvitanskimi baroni, ki so nezadovoljni z vladavino tretjega brata, Riharda . 1183 ↔
• Rimsko-nem?ki cesar Friderik I. Barbarossa iz?ene razla??enega vojvodo Henrika Leva , ki se zate?e k tastu Henriku II. v Normandijo.
• Pape? Lucij III. , namesto da bi se uklonil z evropskega vidika razmeroma nepomembnemu rimskemu plemstvu, izbere izgnanstvo.
• Prva omemba mesta Jena .
• Muslimanski u?enjak Ibn Ru?d postane zdravnik na almohadskem dvoru v Seviliji .

Bli?nji vzhod [ uredi | uredi kodo ]

• Rejnald Chatillionski opleni (pobije?) muslimansko trgovsko karavano in s tem prekr?i mirovni sporazum med jeruzalemskim kraljem Baldvinom IV. in egiptovsko-sirskim vladarjem Saladinom .
• 11. maj - Saladin z vojsko zapusti Kairo in se nikoli ve? ne vrne v Egipt. Na poti v Damask pousto?i po kri?arskem zaledju.
• Istega leta Rejnald v Akabskem zalivu sestavi sedem ladij, s katerimi potem ropa muslimanska pristani??a, trgovske in romarske karavane vzdol? Rde?ega morja.
• → Saladinov brat Al-Adil po?isti z Rejnaldovimi pirati v bli?ini Medine , medtem ko uspe Rejnaldu samemu pobegniti nazaj v Kerak .
• junij - Saladin najprej stabilizira razmere v Damasku.
• julij - Bitka pri gradu Belvoir - Med pusto?enjem po kri?arskem ozemlju se sre?ata Saladinova in jeruzalemska vojska, vendar se ob nekaj praskah izogneta neposrednemu spopadu.
• avgust - Po neuspe?nem ubleganju kri?arskega Bejruta se za?ne Saladin ponovno vojskovati z muslimanskimi sosedi in se pripravljati na zasedbo zengidskega Mosula . V Mezopotamiji si podredi celo vrsto mest.
• 10. november - Saladin brez uspeha obleg Mosula, saj na diplomatski ravni intervenira nominalni suveren abasidski kalif An-Nasir .
• 30. december - Namesto Mosula se spravi na Sind?ar , ki ga zavzame. Saladinova vojska, v kateri popusti disciplina, pobije ve?ino prebivalstva.
  • Isto?asno pusto?i okolico Damaska jeruzalemska vojska, ki jo vodi Rajmond III. Tripolitanski .
• Jeruzalemski kralj Baldvin IV. ob napredujo?i bolezni (gobavosti) podeli polna regentska pooblastila svaku Gvidu Lusignanskemu .

Rojstva [ uredi | uredi kodo ]

• 11. september - Minamoto Joriie , japonski ?ogun († 1204 )

Neznan datum

• Aleksej IV. Angel , bizantinski cesar († 1204 )
• Aleksej I. Megas Komnen , trapezuntski cesar († 1222 )
• D?o?i , kan Zlate horde († 1227 )
• Giovanni da Pian del Carpine , italijanski popotnik, misijonar, diplomat († 1252 )
• Hakon III. , norve?ki kralj († 1204 )
• Verdijana , italijanska pu??avnica, svetnica († 1242 )

Smrti [ uredi | uredi kodo ]

• 13. januar - Ne?a Babenber?ka , koro?ka vojvodinja, ogrska kraljica (* 1151 )
• 1. april - Ulrik II. , oglejski patriarh
• 12. maj - Valdemar I. , danski kralj (* 1131 )
• 16. maj - Ivan Komnen Vazances , bizantinski general (* 1132 )
• 25. julij - Marija I. Boulognjska , grofica Boulogneja (* 1136 )
• 27. avgust - Marija Antiohijska , bizantinska cesarica, regentinja (* 1145 )

Neznan datum

• Andronik Angel , bizantinski general
• Andronik Kontostefan , admiral bizantinske mornarice
• Kiril Turovski , ruski teolog, svetnik (* 1130 )
• Marija Komnena , h?erka bizantinskega cesarja Manuela I. Komnena (* 1152 )
• Rainer Montferra?ki , bizantinski politik, zet cesarja Manuela I. Komena (* 1162 )

Glej tudi [ uredi | uredi kodo ]