Iz Wikipedije, proste enciklopedije
1146
(
MCXLVI
) je bilo
navadno leto
, ki se je po
julijanskem koledarju
za?elo na
torek
.
- Zaradi mo?nih padavin skozi vse leto je letina izjemno slaba in po ve?ini Evrope pusto?i lakota.
- 1. marec
- Ker so bili prvi odzivi na bulo
Quantum praedecessores
nekoliko mla?ni, jo pape?
Evgen III.
ponovno izda in za pridiganje o novi kri?arski vojni pooblasti
Bernarda iz Clairvauxa
, enega izmed najvplivnej?ih teologov tega ?asa. ↓
- 31. marec
-
Vezelay
, Burgundija: Bernard iz Clairvauxa pridiga pred zbranimi stanovskimi predstavniki o
drugi kri?arski vojni
.↓
- → Iz Francije se Bernard odpravi v Nem?ijo. Kakor leta ←
1096
sledijo pogromi Judov vzdol?
Rena
.
- Med pogromi kolnski nad?kof
Arnold
preganjanim Judom preda trdnjavo in jim dovoli, da se oboro?ijo.
- Manj uspeha z za??ito Judov je imel main?ki nad?kof
Henrik
. Jude, ki jim je ponudil zato?i??e, besna mno?ica pred njegovimi o?mi pobije.
- Bernard nemudoma intervenira v krajih, kjer se pokoli dogajajo, in glavnega pod?igalca pokolov, nekega francoskega meniha Rudolfa, po?lje nazaj v samostan.
- Spodbujeni od napovedi nove kri?arske vojne, se okrepijo tudi napadi na muslimane na morju.
- Genov?ani
prehitijo Pisance in oplenijo Baleare. Utrjene prestolnice na Majorki, kjer je sede? ?e zadnje almoravidske neodvisne taife, se raje izognejo.
- Genov?ani nato nadaljujejo z obleganjem
Almerije
, a ker ni hkratne podpore s kopnega, so neuspe?ni.↓
- Genova in
Barcelona
skleneta politi?no in trgovsko zavezni?tvo.
- Bene?ani
se odlo?ijo, da ne bodo sodelovali v tem kri?arskem pohodu. Pape? Evgen III. izob?i bene?kega do?a
Pietra Polanija
.
- december - Na ramo si pri?ijeta kri? nem?ki kralj
Konrad III.
in njegov ne?ak ?vabski vojvoda
Friderik Barbarossa
.
- Almohadi
pod vodstvom kalifa
Abd al-Mu'mina
osvojijo celoten Maroko. Ostanek
Almoravidov
je zgolj s simboli?no oblastjo omejen na prestolnico
Marake?
. Na Majorki ?e naslednjega pol stoletja vztraja almoravidska veja
Banu Ganija
.
- Abd al-Mu'min spremeni ograjeni samostan (ribat) v dana?njem
Rabatu
v trdnjavo za nastanitev ?et v
d?ihadu
proti ?paniji, kar ?tejemo za ustanovitev mesta.
- Sicilski admiral
Jurij Antiohijski
, ki je bil v slu?bi kralja
Rogerja II.
, osvoji Tripoli v Libiji, ki postane prestolnica novo osnovane normanske
Kraljevine Afrike
(Regno d'Africa) z Rogerjem II. kot kraljem.
- Neznan datum