?ihpolje Maria Rain
?ihpolje
Upravna delitev in vodenje
Dr?ava	Avstrija
De?ela	Koro?ka
Okraj	Celovec-de?ela
?upan	Franz Ragger ( SPO )
Geografske zna?ilnosti
Povr?ina	2.548 km²
Nadmorska vi?ina	552 m
Statistika prebivalstva
Prebivalstvo	2.561 (1 januar 2020) [1]
- Gostota	1 preb/km²
Ostale informacije
?asovni pas	CET / CEST ( UTC+1 / +2 )
Avtomobilske oznake	KL
Po?tna ?tevilka	9161
Obmo?na ?tevilka	04227
Spletna stran	[ http://www.maria-rain.gv.at

?ihpolje ( nem. : Maria Rain ) je ob?ina z 2.374 prebivalci (stanje 1.1.2011) v okraju Celovec-de?ela na avstrijskem Koro?kem .

Geografija [ uredi | uredi kodo ]

Geografski polo?aj [ uredi | uredi kodo ]

?ihpolje so v Ro?u , osem kilometrov ju?no od glavnega mesta Celovec med obronki Gur in Dravo , ki je tu zajezena v Boroveljskem jezu.

Struktura ob?ine [ uredi | uredi kodo ]

Ob?ina ?ihpolje je sestavljena iz 3 katastrskih ob?in (z nem?ko ustreznico) ^[2] : ?ihpolje ( Maria Rain ), Gol?ovo ( Goltschach ) in Dol?a vas ( Toppelsdorf )

Ob?ina ?ihpolje je sestavljena iz 17 krajev in zaselkov (z nem?ko ustreznico ^[3] ) (v oklepaju ?tevilo prebivalcev, stanje 2001):

Sosednje ob?ine [ uredi | uredi kodo ]

Celovec	Celovec	?relec
Kotmara vas		?relec
Borovlje	Borovlje

Zgodovina [ uredi | uredi kodo ]

Listina iz leta 927 omenjena cerkev "Maria ad Dravum" (Marija pri Dravi), ki jo je pustil zgraditi salzbur?ki ?kof, Dana?nji kraj se prvi? omenja v listini iz leta 1313.

S prihodom karantanskih Slovanov in tvorbe Karantanije se ?ihpolje uvr??ajo v ?ir?o slovensko kulturno zgodovino vse do danes. Do prve svetovne vojne je bila ob?ina ?e skoraj da povsem, ?e ne povsem slovenska, tako da je bila vklju?ena v cono A za ?asa pripav na plebiscit leta 1920.

Ob?ina je pripadala do leta 1848 gospodi na Homburku. Velik zemlji?ki lastnik je bil cistercijanski samostan v Vetrinju , ki je tudi spodbujalo marijino bo?jo pot in ki je oskrbovalo do svoje razpustitve v okivru jo?efinskih reform leta 1786 tudi doma?o cerkev. Cerkev z dvema stolpoma, ki je v osnovi pozno gotska iz 15. stoletja je tudi simbol bo?je poti. Vetrinjski menihi so pregradili med letoma 1700 in 1729 cerkev v baro?nem slogu.

Leta 1850 so tvorile tri katastrske ob?ine Dol?a vas, ??edem in Gol?ovo dana?nj ob?ino, ki je prvotno bila poimenovana po vasi Dol?a vas. Leta 1895 je bila ob?ina preimenovana po kraju ?ihpolje, saj je vseve? postala tudi turisti?no zanimiva.

Na gri?u v bli?ini bo?je poti je bila zgrajena leta 1907 tako imenovana cesarska uta s pogledom proti jugu kot zaklon za cesarja Franz Joseph I. , da bi lahko sledil voja?ki vaji v Ro?u .

Prebivalstvo [ uredi | uredi kodo ]

Po popisu prebivalstva iz leta 2001 imajo ?ihpolje 2.020 prebivalcev, 96,1 % ima avstrijsko dr?avljanstvo. Po lastnih podatkih je 3,9 % pripadnikov slovenske narodne skupnosti.

76,6 % je rimokatoli?ke veroizpovedi, 5,0 % je evangeli?anov, 1,1 % je muslimanov. Brez veroizpovedi je 12,8 % prebivalcev.

Slovensko nare?je [ uredi | uredi kodo ]

Slovensko nare?je v ob?ini ?ihpolje v celoti pripada ro?anskemu nare?ju , katero je del ?ir?e koro?ke nare?ne skupine .

Slovenske / dvojezi?ne fare in podru?ni?ke cerkve [ uredi | uredi kodo ]

Slede?e fare/?upnije in podru?nice so dvojezi?ne v okviru katoli?kega dekanata Borovlje: ?upnijska cerkev ?ihpolje in podru?nica ?t. Urh ter ?upnijska cerkev Gol?ovo in podru?nica Spodnje Hum?e. ^[4]

Gospodarstvo in infrastruktura [ uredi | uredi kodo ]

V ob?ini je dolgo v 20. stoletje prevladovalo kmetijstvo. V zadnjih desetletjih pa so ?ihpolje postale zanimive kot bivali??e za dnevne migrante, ki se vozijo na delo predvsem v Celovec .

Poleg kmetijstva in gozdarstva je pomemben tudi turizem.

Skozi ob?ino vodi pot ?ez Ljubelj , ki povezuje Ljubljansko kotlino in Slovenijo ter Ro? in Borovlje s Celov?ko kotlino in s Celovcem .

De?elna cesta tudi vodi iz ?ihpolj do ?relca . V ?ihpoljah je tudi ?ele?ni?ka postaja (neko? z znamenitim dvojezi?nim napisom).

Kultura in znamenitosti [ uredi | uredi kodo ]

Cesarska uta [ uredi | uredi kodo ]

V ?ast cesarja Franz Joseph I. je bila zgrajena na gri?u nad ?ihpoljami t. i. cesarska uta s ?udovitim pogledom na Ro? in na Karavanke in sicer ob voja?kih vajah leta 1907. Leta 2009 je bila uta temeljito obnovljena.

Skala sv. Eme [ uredi | uredi kodo ]

Ob ob?inski cesti med Imovom in Hum?em, neposredno na ju?nem robu Gur je t. i. skala sv. Eme. Na tem mestu naj bi se bila ustavila Sveta Ema Kr?ka med potovanjem na svoja posestva na Ju?nem ?tajerskem v dana?nji Sloveniji.

Kme?ki muzej Zabrda [ uredi | uredi kodo ]

Doma?in in kmet Janez Lu?ovnik (umrl je leta 2010) je zbiral kme?ke stroje in orodje in s tem ustvarjal muzej posebne vrste na svoji doma?iji v Zabrdu.

Hum?ki log [ uredi | uredi kodo ]

Hum?ki log se nahaja med Zgornjimi in Spodnjimi Hum?ami ob ju?nem bregu Drave. Log je posledica izgradnje hidroelektrarne leta 1981. Postavljen je pod posebno za??ito, zlasti med obdobjem 1.1. do 31.7. vsakega leta.

Gure in naravni spomenik Ve?ni de? [ uredi | uredi kodo ]

Gure se raztezajo v vzhodno-zahodni smeri severno od Drave in Ro?a in ju?no od Vrbskega jezera in od Celov?kega polja oz med Grab?tanjom in Vrbo ob Jezeru.

Ve?ji del tvori t. i. Gurski konglomerat. Tipi?ne so visoke stene na robu, ki deloma celo tvorijo votline. Med ?ihpoljami in Aninim mostom med Galicijo in Grab?tanjem je nahajali??e ?tevilnih orhidej in bukovih in me?anih gozdov. ?tevilni izvori so tvorili posebne vrste lehnjaka in sipine, med njimi tudi naravni spomenik imenovan Ve?ni de? pri ?ihpoljah.

Viri [ uredi | uredi kodo ]

1. ↑ Statistik Austria - Bevolkerung zu Jahresbeginn 2002?2020 nach Gemeinden (Gebietsstand 1.1.2020) , 2020-01-01.
2. ↑ Zdovc, Paul (2010) Slovenska krajevna imena na avstrijskem Koro?kem, raz?irjena izdaja. Sie slowenischen Ortsnamen in Karnten, erweiterte Auflage , Ljubljana.
3. ↑ Paul Zdovc: Slovenska krajevna imena na avstrijskem Koro?kem, raz?irjena izdaja. Die slowenischen Ortsnamen in Karnten (Herausgegeben von: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Razred za filolo?ke in literarne vede, Razprave/Dissertationes 21), Erweiterte Auflage, Ljubljana 2010. ISSN 0560-2920 .
4. ↑ glej seznam ?upnij v dekanatu Borovlje: http://de.wikipedia.org/wiki/Liste_der_Pfarren_im_Dekanat_Ferlach/Borovlje

Literatura [ uredi | uredi kodo ]

• Hannes Kastrun: ?Maria Rain - Im Wandel der Zeit“ ; 1. Auflage 2000, Eigenverlag des Autors, Copyright Hannes Kastrun 2000; ISBN 3-9501362-1-5

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

Wikimedijina zbirka ponuja ve? predstavnostnega gradiva o temi: ?ihpolje

• www.maria-rain.gv.at spletni portal ob?ine.