?enska na ulici
Simbol planeta Venera, ki se uporablja tudi kot znak ?enskega spola
?enska
je
?lovek
?enskega spola, navadno odrasla. ?e gre za mlaj?o ?ensko, ji re?emo
dekle
ali
deklica
. Od
mo?kih
se ?enske razlikujejo po
spolnih znakih
, telesni konstituciji in
psiholo?kih
lastnostih.
Osebe ?enskega biolo?kega spola, ki so plodne, lahko od
pubertete
do
menopavze
zanosijo
in
rodijo
otroka. Bolj splo?no
spolno diferenciacijo
biolo?ko ?enskega
ploda
dolo?a odsotnost ali nefunkcionalnost gena
SRY
na ustreznem spolnem kromosomu.
[1]
?enska ima navadno spolna
kromosoma
X in X, mo?ki pa X in Y. Pri nekaterih ?enskah pa je to druga?e, predvsem pri transspolnih in spolno nenormativnih osebah, ki jim je bil pri rojstvu pripisan druga?en spol, kot pa je njihova dejanska spolna identiteta.
?enska biolo?ka anatomija se od
mo?ke
razlikuje po
?enskem reprodukcijskem sistemu
, ki vklju?uje
jaj?nika
,
jajcevoda
,
maternico
,
no?nico
in
vulvo
. Odrasla ?enska ima na splo?no ?ir?o
medenico
, ?ir?e boke in ve?je
prsi
kot odrasel mo?ki. Te zna?ilnosti olaj?ajo
porod
in
dojenje
. ?enske imajo obi?ajno manj
pora??en
obraz in druge dele telesa, imajo ve?ji dele?
telesne ma??obe
ter so v povpre?ju ni?je in manj mi?i?aste kot mo?ki. Telesne zna?ilnosti se sicer razlikujejo od osebe do osebe in ni nujno, da oseba, ki se identificira kot ?enska, tudi dejansko ima tovrstne telesne zna?ilnosti.
?eprav se rodi manj deklic kot de?kov (razmerje 1 : 1,05), je med odraslimi ve? ?ensk (razmerje 1,04 : 1). Zaradi razli?nih razlogov (genetski, sociolo?ki, zdravstveni) imajo ?enske statisti?no manj?o
umrljivost
in za povpre?no pet let dalj?o ?ivljenjsko dobo kot mo?ki.
Trans ?enske
imajo
spolno identiteto
, ki se razlikuje od
spola, pripisanega ob rojstvu
.
[2]
Medspolne
?enske imajo lahko lastnosti, ki se razlikujejo od tipi?nih ?enskih.
[3]
[4]
V
?love?ki zgodovini
so tradicionalne
spolne vloge
v dru?bah pogosto opredeljevale in omejevale dejavnosti in prilo?nosti ?ensk, kar je povzro?ilo
neenakost spolov
; ?tevilne verske doktrine in pravni sistemi dolo?ajo za ?enske posebna pravila. V 20. stoletju so se omejitve v mnogih dru?bah sprostile, ?enske so dobile ?ir?i dostop do poklicev in mo?nost pridobitve vi?je izobrazbe.
Nasilje
nad ?enskami v dru?inah ali skupnostih ima dolgo zgodovino in ga izvajajo predvsem mo?ki. Nekaterim ?enskam se odrekajo
reproduktivne pravice
. Gibanja in ideologije
feminizma
imajo skupni cilj dose?i
enakost spolov
.