?tudije spola

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

?tudije spola je ime za sklop znanstvenih disciplin ( sociologija , filozofija , literarna teorija , filmska teorija , antropologija , psihoanaliza , psihologija , feministi?na teorija ), ki analizirajo spol . Kriti?no obravnavajo ?e uveljavljene teoretske vzorce in nove perspektive.

?tudij spola [ uredi | uredi kodo ]

Filozofinja Simone de Beauvoir je dejala: ≫Ne rodi? se kot ?enska, ampak to postane?.≪ Izraz ≫spol≪ se nana?a na dru?beno in kulturno razlago ?enskosti in mo?kosti. V sredi??e analize postavljajo zgodovinsko, kulturno in politi?no obdelavo spolnih in seksualnih razmerij. Dru?beno ?ivljenje analizirajo skozi optiko spola in seksualnosti.

Razvoj teorije ?tudija spola [ uredi | uredi kodo ]

?enske ?tudije [ uredi | uredi kodo ]

Izpostavljena tema ?enskih ?tudij so feministi?na teorija , feministi?na psihoanaliza , feministi?na politika (feminizem) . Vplivale so na razvoj dru?boslovja in humanistike .

Mo?ke ?tudije [ uredi | uredi kodo ]

So interdisciplinarno polje , posve?eno temam, ki se nana?ajo na mo?ke, spol in politiko . Pogosto vklju?ujejo ma?isti?ne teorije , mo?ko zgodovino, mo?ko zdravje. Mo?ke ?tudije so vplivale predvsem na dru?boslovje in humanistiko. Klju?ni deli, ki usklajujeta razmerje med mo?ko in ?ensko interpretacijo ?tudij spola, sta Does Feminism Discriminate Against Me avtorjev Warreba Farella in Jamesa Sterba ter delo Roryja Ridley-Duja Gendering, Courtship and Pay Equality .

Vplivi na ?tudije spola [ uredi | uredi kodo ]

Literarna teorija [ uredi | uredi kodo ]

Psihoanaliti?no orientiran francoski feminizem je od nekdaj v sredi??e postavljal vizualno in literarno teorijo . Vzpodbudil je feministi?ne avtorice, da so ustvarjale literarne tekste in poezijo z vidika spola.

Postmodernisti?ni vplivi [ uredi | uredi kodo ]

Nastanek postfeminizma je vplival na ?tudije spola tako, da je povzro?il odmik v teoriji identitete od koncepta stalnih spolnih identitet v postmodernisti?ne spremenljive identitete . Primer tak?nega vpliva se ka?e v delu Donne Haraway The Cyborg Manifesto .

Psihoanaliti?na teorija [ uredi | uredi kodo ]

Sigmund Freud in Jacques Lacan

Delo Sigmunda Freuda je vplivalo na feministi?ne teoreti?arke ( Juliet Mitchell , Griseldo Pollock , Jane Gallop ). Psihoanaliti?na teorija naj bi bila klju?na za feministi?ne projekte. Skupaj z drugimi teoreti?nimi tradicijami se mora prilagajati ?enskim feministi?nim teorijam in se osvoboditi seksizmov .

Nekateri kritiki obto?ujejo Jacquesa Lacana , da je ohranjal seksualno tradicijo v psihoanalizi . Judith Butler , Bracha Ettinger in Jane Gallop so uporabljale Lacanovo delo za razvoj teorije spola .

?tudije spola v Sloveniji [ uredi | uredi kodo ]

Izvedba ?tudija na podro?ju ?tudiji spola je v celoti usklajena s strukturo in organizacijo interdisciplinarnega doktorskega programa Humanistika in dru?boslovje. ?tudent vpi?e dva temeljna predmeta: Teorije in epistemologija spola ter Metodologija raziskovanja spola , ki ju skupaj pripravljata Filozofska fakulteta v Ljubljani in Fakulteta za dru?bene vede v Ljubljani . ?tudije spola predavajo tudi na Fakulteti za humanisti?ne ?tudije , smer Kulturni ?tudiji, kjer predava doc. dr. Alenka ?vab . Osnovni cilj predmeta je, da ?tudenti spoznavajo glavne tematike in nasprotja med dru?beno in kulturno konstrukcijo spolov. Seznanjajo se z razli?nimi teoretskimi in disciplinarnimi pristopi, ki obravnavajo spolno in seksualno konstrukcijo vsakdanjega ?ivljenja.

Doma?i avtorji [ uredi | uredi kodo ]

Eva Bahovec , Ur?a Jerman , Alojzija Zupan Sosi? , Irena Novak-Popov , Andrej Zavrl .

Viri [ uredi | uredi kodo ]