?tefan Uro? III. Nemanji?
(
srbsko
Стефан Урош III Нема?и?, Stefan Uro? III Nemanji?), znan kot
?tefan De?anski
(srbsko Стефан Дечански, Stefan De?anski) je bil
srbski
kralj, ki je vladal od 6. januarja 1322 do 8. septembra 1331, * okoli
1285
,
Kraljevina Srbija
, †
11. november
1331
, grad
Zve?an
,
Kraljevina Srbija
.
Bil je sin kralja
?tefana Milutina
. Med vzponom na prestol je porazil ve? svojih dru?inskih ?lanov. Vzdevek De?anski je dobil po velikem samostanu, ki ga je zgradil v
De?anih
.
?tefan Uro? III. je bil sin kralja ?tefana Uro?a II. Milutina in njegove prve ?ene, srbske plemkinje Jelene. Rojen je bil pred o?etovim prihodom na srbski prestol leta 1282.
[1]
Ko je bil ?e otrok ga je o?e s spremstvom poslal za talca na dvor
Nogaj Kana
Zlate horde
, da bi bil garant miru med Srbi in
Tatari
. Na tatarskem dvoru je ostal do kanove smrti leta 1299.
Talstvo v Konstantinoplu in vrnitev
[
uredi
|
uredi kodo
]
Leta 1314 se je sprl z o?etom, ki ga je poslal v Konstantinopel, kjer naj bi ga oslepili. De?anski ni bil nikoli popolnoma oslepljen in verjetno sploh ni bil.
[2]
V Konstantinoplu je ?ivel na dvoru
Andronika II. Paleologa
, kar ka?e na dobre odnose med dr?avama.
[3]
Iz Konstantinopla je napisal pro?njo humskemu ?kofu Danilu, naj posreduje pri o?etu ?tefanu Milutinu za njegovo vrnitev v Srbijo.
[4]
Danilo je njegovo pro?njo posredoval srbskemu nad?kofu Nikodemu, ki je leta 1320 izprosil ?tefanov odpoklic. ?tefan De?anski je po vrnitvi dobil apana?o Budimlje,
[4]
polbrat ?tefan Konstantin pa je obdr?al Zeto.
[5]
?tefan Milutin je zbolel in 29. oktobra 1321 umrl brez uradne oporoke.
[4]
Konstantin je bil po njegovi smrti kronan za kralja Zete, kar je spro?ilo dr?avljansko vojno z zahtevnikoma ?tefanom De?anskim in bratrancem
?tefanom Vladislavom II.
De?anski je objavil, da se mu je vid ?ude?no vrni, in na svojo stran dobil prebivalstvo, ki je vrnitev vida imelo za bo?je znamenje.
[5]
6. januarja 1322 ga je nad?kof Nikodem kronal za kralja, njegovega sina
?tefana Du?ana
pa za mlaj?ega kralja.
[5]
De?anski je Konstantinu ponudil delitev kraljestva, kar je Konstantin zavrnil.
[6]
De?anski je zatem napadel Zeto in Konstantina porazil in ubil.
[7]
Vladislav II. je bil medtem po Milutinovi smrti izpu??en iz je?e in zasedel prestol
Sremskega kraljestva
, ki ga je ustanovil njegov o?e v severni
Srbiji
. Vladislav je ob Milutinovi smrti zahteval tudi srbski prestol in iskal podporo v Rudniku, nekdanji apana?i svojega o?eta.
[7]
S podporo
Ogrske
,
Bolgarije
in Bosne je utrdil svojo oblast v Sremu in se za?el pripravljati na vojno s ?tefanom De?anskim.
[7]
Vojna med njima je izbruhnila leta 1323. Jeseni je Vladislav ?e obvladoval Rudnik, proti koncu leta pa je, zgleda, pobegnil proti severu.
[7]
Nekaj Vladislavovih prista?ev iz Rudnika pod vodstvom dubrovni?kega trgovca Men?eta se je zateklo v bli?njo trdnjavo Ostrovica, kjer so se upirali ?tefanovi vojski.
[7]
?tefan je poslal v Dubrovnik delegacijo z zahtevo, da preneha podpirati Vladislava. Dubrov?ani so njegovo zahtevo zavrnili z argumentom, da Ostrovico zasedajo Srbi.
[7]
De?anski, nezadovoljen z odgovorom, je leta 1324 zbral vse dubrovni?ke trgovce, kar jih je lahko, zasegel njihovo premo?enje in jih aretiral.
[7]
Po osvojitvi Rudnika jih je izpustil in jim vrnil premo?enje. Konec leta 1324 je porazil Vladislava II., ki je pobegnil na Ogrsko.
[8]
Napetosti med Srbijo in Dubrovnikom so se nadaljevale. Avgusta 1325 je vojvoda Vojin izropal Dubrovnik, kar je povzro?ilo kratkotrajno prekinitev trgovanja.
[7]
25. marca 1326 je De?anski obnovil dubrovni?ke privilegije, ki jim jih je podelil ?tefan Milutin.
[7]
Napetosti so se ponovno za?ele potem, ko so sta Dubrovnik in Bosna za?ela delovati proti zahumskim posestnikom Baranivojevi?em.
De?anski je ohranjal dokaj trdno zavezni?tvo z
Andronikom II. Paleologom
,
[9]
vendar se ni zapletal v dr?avljansko vojno med Andronikom II. in
Andronikom III.
Ko je oblast prevzel Andronik III., je sklenil zavezni?tvo z bolgarskim carjem
Mihaelom Asenom III.
[10]
in dosegel, da se je car lo?il od ?tefanove sestre Ane in poro?il z bizantinsko princeso Teodoro Paleologino. Nova zaveznika sta zdru?ila svoje sile in leta 1330 napadla Srbijo. De?anski in njegov sin ?tefan Du?an sta v
bitki pri Velba?du
leta 1330 porazila bolgarsko vojsko in ubila carja Mihaela Asena III.
[11]
Andronik III. se je po Mihaelovem porazu umaknil. De?anski je po zmagi ju?no mejo kraljestva pomaknil v bizantinsko
Makedonijo
in se umaknil, nekateri njegovi dvorjani pa so pri?akovali, da se bo osvajanje nadaljevalo. Ker se to ni zgodilo, so De?anskega odstavili v korist njegovega sina ?tefana Du?ana. De?anski je pobegnil v Petri?.
[12]
Du?an je oblegal in 21. avgusta 1331 osvojil Petri? in svojega o?eta zaprl v trdnjavo
Zve?an
, kjer so ga 11. novembra 1331 zadavili.
[13]
S svojo prvo ?eno, Teodoro Bolgarsko, je imel dva otroka:
Z drugo ?eno, Marijo Paleologino, h?erko cezarja Ivana Paleologa, je imel:
- Simeona, ki si je prilastil vladarski naslov in kot neodvisen vladar vladal v
Tesaliji
- Jeleno, poro?eno z Mladenom III. ?ubi?em
- Teodoro, poro?eno z mogotcem Dejanom
V srbskem epskem pesni?tvu je ?tefan De?anski opevan kot plemenit vladar.
Srbska pravoslavna cerkev
ga je kanonizirala. Praznuje se 24. novembra. Njegovi posmrtni ostanki so v cerkvi samostana Visoki De?ani na
Kosovu
.
Kraljevska krona ?tefana De?anskega se hrani v samostanu Cetinje v
?rno gori
.
[14]
- ↑
Veselinovi? & Lju?i? 2008, str. 44.
- ↑
Fine 1994, str. 260, 263.
- ↑
Fine 1994, str. 260.
- ↑
4,0
4,1
4,2
Fine 1994, str. 262.
- ↑
5,0
5,1
5,2
Fine 1994, str. 263.
- ↑
Fine 1994, str. 263?264.
- ↑
7,0
7,1
7,2
7,3
7,4
7,5
7,6
7,7
7,8
Fine 1994, str. 264.
- ↑
Fine 1994, str. 265.
- ↑
Fine 1994, str. 270.
- ↑
Fine 1994, str. 271.
- ↑
Fine 1994, str. 271?272.
- ↑
Fine 1994, str. 273.
- ↑
Sedlar 1994, str. 53.
- ↑
"Cetinje". Cetinje-mojgrad.org, 3. december 2013. Pridobljeno 5. junija 2015.
- Danilo II.
Life of Saintly Stefan De?anski
(primarni vir)
- ?irkovi?, Sima (2004).
The Serbs
. Malden: Blackwell Publishing.
- Ostrogorsky, George (1956).
History of the Byzantine State
. Oxford: Basil Blackwell.
- Fine, John Van Antwerp, Jr. (1994).
The Late Medieval Balkans: A Critical Survey from the Late Twelfth Century to the Ottoman Conquest
. University of Michigan Press,
ISBN 978-0-472-08260-5
.
- Sedlar, Jean W. (1994).
East Central Europe in the Middle Ages, 1000?1500
. III. Seattle: University of Washington Press.
ISBN 0-295-97290-4
.
- Veselinovi?, Andrija; Lju?i?, Rado? (2008).
Srpske dinastije
. Slu?bene glasnik.
ISBN 978-86-7549-921-3
.
|
---|
Splo?no
| |
---|
Narodne knji?nice
| |
---|
Biografski slovarji
| |
---|
Drugo
| |
---|