?portno plezanje

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Martina ?ufar v smeri Lucy Luke 8b
Marko Luki? v plezali??u ?rni Kal

?portno plezanje je sodobna oblika plezanja , ki se je razvila v samostojno ?portno (tudi olimpijsko) panogo. Vklju?uje varne oblike prostega skalnega plezanja: te?avnostno plezanje (tudi plezanje v vodstvu ), balvansko plezanje (balvaniranje) in hitrostno plezanje. Ravno varnost ter zmo?nost prilagajanja te?av razli?nemu znanju in sposobnostim udele?encev je povzro?ila bliskovit razvoj mno?i?nosti in priljubljenosti, tudi med otroki in mladino.

Plezanje poteka v naravnih plezali??ih oz. balvani??ih ter na umetnih stenah. Plezali??a so navadno nizke lahko dostopne nekru?ljive stene , v?asih tudi samo balvani (nizki skalni bloki). Umetne stene so nizke (balvanske) stene, kjer se ne uporablja vrvi ali visoke, kjer veljajo ista pravila kot v plezali??u. Na umetnih stenah se odvijajo tudi (skoraj) vsa tekmovanja .

Pri te?avnostnem plezanju se pleza po plezalnih smereh . Plezalna smer je dolo?en pas v steni, kjer poteka vzpon plezalca. Smeri so zavarovane z varovalnimi klini (svedrovci), ki slu?ijo varovanju, obenem pa nakazujejo pribli?en potek smeri. Dol?ine smeri so razli?ne, od obi?ajnih 10 do 40 metrov (do pol razte?aja; im. tudi klasi?no ?. p. ), redkeje pa celoten razte?aj (do 80 m). Posebna zvrst je ve?razte?ajno ?portno plezanje (v alpskem okolju imenovano tudi alpsko ?. p.) . Smer opremi opremljevalec smeri, ki namesti varovalne kline in sidri??e. Smer navadno tudi prvi prepleza, poimenuje ter predlaga oceno te?avnosti .

Oblike ?portnega plezanja in ocenjevanje smeri [ uredi | uredi kodo ]

V ?portnem plezanju v vodstvu je prosto plezanje edina veljavna oblika napredovanja. Obstajajo pravila , ki opisujejo na kak?en na?in je bila smer preplezana. Tako lo?imo vzpone:

  • z rde?o piko : vzpon po predhodnih neuspe?nih poskusih (≫?tudiranje≪ smeri)
  • na pogled : vzpon v prvem poskusu v neznani smeri (brez predhodnih informacij)
  • na ≫flash≪ : enako kot vzpon na pogled, le da predhodno opazujemo drugega plezalca v smeri ali pridobimo ostale informacije o smeri
  • top rope (z varovanjem od zgoraj) : ta na?in ne predstavlja priznanega uspe?nega vzpona, navadno se uporabja pri za?etnikih ali pri ≫?tudiranju≪ smeri

Najbolj cenjen je vzpon na pogled, sledi vzpon na ≫flash≪, nato rde?a pika. Oblikovalo se je ?e nekaj drugih pravil, vendar pa danes ve?inoma niso ve? v uporabi.

Pri balvanskem plezanju se obi?ajno priznava plezanje z rde?o piko in na flash, pri ?emer se slednji izraz uporablja za vse vzpone v prvem poskusu (torej tudi za vzpone brez predhodnih informacij).

Za ocenjevanje te?avnosti obstaja ve? te?avnostnih lestvic , ki so se razvile v razli?nih dr?avah. V Sloveniji se je v za?etku (zlasti za ocenjevanje alpskih smeri) ve?inoma uporabljala UIAA lestvica, danes pa tako pri te?avnostnem kot balvanskem plezanju francoski lestvici (v balvanskem plezanju imenovana tudi Fontainebleaujska lestvica).

Ocena te?avnosti smeri predlaga prvi plezalec, kasneje pa lahko drugi ponavljalci to oceno potrdijo ali pa predlagajo vi?jo ali ni?jo oceno. V tiskanih vodnikih se ponavadi objavi ena sama (soglasna ali konsenzna) ocena, v spletnih seznamih pa lahko tudi vse javno predlagane ocene ponavljalcev smeri, iz katerih se lahko "soglasna" ocena tudi izra?una (npr. kot mediana vseh ocen).

Zgodovina in razvoj ?portnega plezanja [ uredi | uredi kodo ]

Glavni ?lanek: zgodovina prostega in ?portnega plezanja

Pojem prostega plezanja , ki pomeni premagovanje plezalnih te?av samo s pomo?jo lastnega telesa, tehni?ne pripomo?ke pa uporabljamo za varovanje, je poznan nekje od leta 1950 iz Yosemitske doline, ZDA (≫ freeclimbing ≪). Od tam se je v sedemdesetih letih 20. stoletja prosto plezanje raz?irilo tudi v Evropo , pravi razcvet pa je do?ivelo, ko so se za?ele plezalne smeri opremljati s svedrovci. S tem je prosto plezanje postalo precej varnej?e in plezalci so pri?eli plezati vse te?je smeri. V tem ?asu se pojavi tudi izraz ?portno plezanje , ki zajema razli?ne varne oblike prostega plezanja.

V Sloveniji za za?etnika prostega plezanja ?tejemo Iztoka Tomazina in Boruta Berganta , ki sta leta 1978 obiskala ZDA, tam spoznala etiko prostega plezanja in jo raz?irila tudi doma. V osemdesetih letih sta bila vodilna plezalca Tadej Slabe in Sre?o Rehberger , pri ?enskah pa Lidija Painkiher . Slabe je ?e leta 1992 preplezal Za staro kolo in majhnega psa (8c+), s ?imer je Slovenija dosegla sam svetovni vrh v te?avnosti. Leta 1997 , ko je Martina ?ufar preplezala smer z oceno 8b+, pa so svetovni vrh dosegle tudi Slovenke.

Tekmovalno ?portno plezanje [ uredi | uredi kodo ]

Razvoj tekmovalnega ?portnega plezanja se je za?el v osemdesetih letih. Prvo pravo mednarodno tekmovanje je bilo organizirano v letu 1985 v Bardonecchi pri Torinu . Kmalu so se za?ela odvijati tekmovanja za svetovni pokal , leta 1991 pa je bilo organizirano tudi prvo svetovno prvenstvo .

Izoblikovale so se tri tekmovalne discipline:

  • te?avnostno plezanje , kjer se za kon?ni rezultat meri preplezana vi?ina
  • balvansko plezanje , kjer je kon?ni rezultat prvenstveno odvisen od ?tevila preplezanih balvanov
  • hitrostno plezanje , kjer se meri ?as plezanja smeri

V Sloveniji se za prvo pravo tekmovanje ?teje dr?avno prvenstvo, ki je bilo v Ospu leta 1988 . Sprva so se tekmovanja ?e odvijala v naravnih stenah, kmalu pa so se preselila na umetne stene, s ?imer se je ?portno plezanje ?e bolj uveljavilo kot tekmovalna ?portna panoga.

Oprema pri ?portnem plezanju [ uredi | uredi kodo ]

?portnoplezalna oprema

Glavni ?lanek plezalna oprema

Plezalna oprema ?portnega plezalca obsega plezalne ?evlje (plezalniki), vre?ko za magnezijo , enodelni plezalni pas , enojno plezalno vrv dol?ine okoli 70 metrov in debeline med 8,5 in 10 mm, komplete , varovalne pripomo?ke (plo??ica, grigri). Plezalna ?elada se uporablja v plezali??ih, kjer je ve?ja verjetnost padajo?ega kamenja .

Oprema mora biti ustrezno testirana, kar zagotavljajo UIAA in/ali CE varnostni testi.

Organiziranost ?portnega plezanja [ uredi | uredi kodo ]

Na mednarodnem nivoju je najvi?ji organ, ki skrbi za tekmovalno ?portno plezanje, Mednarodna zveza za ?portno plezanje (IFSC), ki je 2007 nasledila Komisijo za mednarodna tekmovanja (ICC), ustanovljeno leta 1988 kot ena od sedmih komisij pri Mednarodni zvezi gorni?kih in plezalnih organizacij (UIAA). IFSC skrbi za razvoj tekmovalnega ?portnega plezanja, organizacije najve?jih tekmovanj ( svetovni pokal , evropska in svetovna prvenstva , mladinska tekmovanja), boj proti dopingu .

IFSC je dosegla, da jo je Mednarodni olIimpijski komite priznal za olimpijsko disciplino in jo uvrstil na program olimpijskih iger 2020 v Tokiu.

V Sloveniji je krovna organizacija Komisija za ?portno plezanje (K?P) pri Planinski zvezi Slovenije . Naloge K?P so organizacija tekmovanj na dr?avnem nivoju, skrb za dr?avne reprezentante in kategorizirane plezalce, izobra?evanje strokovnega kadra, urejanje plezali?? , varstvo narave in promocija ?portnega plezanja.

Na klubskem nivoju obstajajo ?portno plezalni odseki (?PO), alpinisti?ni odseki (AO) ali sekcije (AS) in plezalni (PK) ali alpinisti?ni (AK) klubi.

Pravila vedenja v plezali??ih dolo?a eti?ni kodeks .

Glej tudi [ uredi | uredi kodo ]

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

Viri in literatura [ uredi | uredi kodo ]

Pridobljeno iz ≫ https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=?portno_plezanje&oldid=6213546 ≪