?portno plezanje
je sodobna oblika
plezanja
, ki se je razvila v samostojno ?portno (tudi olimpijsko) panogo. Vklju?uje varne oblike prostega skalnega plezanja: te?avnostno plezanje (tudi plezanje
v vodstvu
), balvansko plezanje (balvaniranje) in hitrostno plezanje. Ravno varnost ter zmo?nost prilagajanja te?av razli?nemu znanju in sposobnostim udele?encev je povzro?ila bliskovit razvoj mno?i?nosti in priljubljenosti, tudi med otroki in mladino.
Plezanje poteka v naravnih
plezali??ih
oz. balvani??ih ter na umetnih stenah. Plezali??a so navadno nizke lahko dostopne nekru?ljive
stene
, v?asih tudi samo balvani (nizki skalni bloki). Umetne stene so nizke (balvanske) stene, kjer se ne uporablja vrvi ali visoke, kjer veljajo ista pravila kot v plezali??u. Na umetnih stenah se odvijajo tudi (skoraj) vsa
tekmovanja
.
Pri
te?avnostnem
plezanju se pleza po
plezalnih smereh
. Plezalna smer je dolo?en pas v steni, kjer poteka vzpon plezalca. Smeri so zavarovane z varovalnimi klini (svedrovci), ki slu?ijo varovanju, obenem pa nakazujejo pribli?en potek smeri. Dol?ine smeri so razli?ne, od obi?ajnih 10 do 40 metrov (do pol razte?aja; im. tudi
klasi?no ?. p.
), redkeje pa celoten razte?aj (do 80 m). Posebna zvrst je
ve?razte?ajno
?portno plezanje (v alpskem okolju imenovano tudi
alpsko ?. p.)
. Smer opremi opremljevalec smeri, ki namesti varovalne kline in sidri??e. Smer navadno tudi prvi prepleza, poimenuje ter predlaga
oceno te?avnosti
.
Oblike ?portnega plezanja in ocenjevanje smeri
[
uredi
|
uredi kodo
]
V ?portnem plezanju
v vodstvu
je
prosto plezanje
edina veljavna oblika napredovanja. Obstajajo
pravila
, ki opisujejo na kak?en na?in je bila smer preplezana. Tako lo?imo vzpone:
- z rde?o piko
: vzpon po predhodnih neuspe?nih poskusih (≫?tudiranje≪ smeri)
- na pogled
: vzpon v prvem poskusu v neznani smeri (brez predhodnih informacij)
- na ≫flash≪
: enako kot vzpon na pogled, le da predhodno opazujemo drugega plezalca v smeri ali pridobimo ostale informacije o smeri
- top rope (z varovanjem od zgoraj)
: ta na?in ne predstavlja priznanega uspe?nega vzpona, navadno se uporabja pri za?etnikih ali pri ≫?tudiranju≪ smeri
Najbolj cenjen je vzpon na pogled, sledi vzpon na ≫flash≪, nato rde?a pika. Oblikovalo se je ?e nekaj drugih pravil, vendar pa danes ve?inoma niso ve? v uporabi.
Pri balvanskem plezanju se obi?ajno priznava plezanje z rde?o piko in na flash, pri ?emer se slednji izraz uporablja za vse vzpone v prvem poskusu (torej tudi za vzpone brez predhodnih informacij).
Za ocenjevanje te?avnosti obstaja ve?
te?avnostnih lestvic
, ki so se razvile v razli?nih dr?avah. V Sloveniji se je v za?etku (zlasti za ocenjevanje alpskih smeri) ve?inoma uporabljala UIAA lestvica, danes pa tako pri te?avnostnem kot balvanskem plezanju francoski lestvici (v balvanskem plezanju imenovana tudi Fontainebleaujska lestvica).
Ocena te?avnosti smeri predlaga prvi plezalec, kasneje pa lahko drugi ponavljalci to oceno potrdijo ali pa predlagajo vi?jo ali ni?jo oceno. V tiskanih vodnikih se ponavadi objavi ena sama (soglasna ali konsenzna) ocena, v spletnih seznamih pa lahko tudi vse javno predlagane ocene ponavljalcev smeri, iz katerih se lahko "soglasna" ocena tudi izra?una (npr. kot mediana vseh ocen).
Zgodovina in razvoj ?portnega plezanja
[
uredi
|
uredi kodo
]
Glavni ?lanek:
zgodovina prostega in ?portnega plezanja
Pojem
prostega plezanja
, ki pomeni premagovanje plezalnih te?av samo s pomo?jo lastnega telesa, tehni?ne pripomo?ke pa uporabljamo za varovanje, je poznan nekje od leta
1950
iz
Yosemitske
doline,
ZDA
(≫
freeclimbing
≪). Od tam se je v sedemdesetih letih 20. stoletja prosto plezanje raz?irilo tudi v
Evropo
, pravi razcvet pa je do?ivelo, ko so se za?ele plezalne smeri opremljati s svedrovci. S tem je prosto plezanje postalo precej varnej?e in plezalci so pri?eli plezati vse te?je smeri. V tem ?asu se pojavi tudi izraz
?portno plezanje
, ki zajema razli?ne varne oblike prostega plezanja.
V
Sloveniji
za za?etnika prostega plezanja ?tejemo
Iztoka Tomazina
in
Boruta Berganta
, ki sta leta
1978
obiskala ZDA, tam spoznala etiko prostega plezanja in jo raz?irila tudi doma. V osemdesetih letih sta bila vodilna plezalca
Tadej Slabe
in
Sre?o Rehberger
, pri ?enskah pa
Lidija Painkiher
. Slabe je ?e leta
1992
preplezal
Za staro kolo in majhnega psa
(8c+), s ?imer je Slovenija dosegla sam svetovni vrh v te?avnosti. Leta
1997
, ko je
Martina ?ufar
preplezala smer z oceno 8b+, pa so svetovni vrh dosegle tudi Slovenke.
Tekmovalno ?portno plezanje
[
uredi
|
uredi kodo
]
Razvoj tekmovalnega ?portnega plezanja se je za?el v osemdesetih letih. Prvo pravo
mednarodno tekmovanje
je bilo organizirano v letu
1985
v
Bardonecchi
pri
Torinu
. Kmalu so se za?ela odvijati tekmovanja za
svetovni pokal
, leta
1991
pa je bilo organizirano tudi prvo
svetovno prvenstvo
.
Izoblikovale so se tri tekmovalne discipline:
- te?avnostno plezanje
, kjer se za kon?ni rezultat meri preplezana
vi?ina
- balvansko plezanje
, kjer je kon?ni rezultat prvenstveno odvisen od ?tevila preplezanih balvanov
- hitrostno plezanje
, kjer se meri
?as
plezanja smeri
V Sloveniji se za prvo pravo tekmovanje ?teje dr?avno prvenstvo, ki je bilo v
Ospu
leta
1988
. Sprva so se tekmovanja ?e odvijala v naravnih stenah, kmalu pa so se preselila na umetne stene, s ?imer se je ?portno plezanje ?e bolj uveljavilo kot tekmovalna ?portna panoga.
Oprema pri ?portnem plezanju
[
uredi
|
uredi kodo
]
Glavni ?lanek
plezalna oprema
Plezalna oprema ?portnega plezalca obsega
plezalne ?evlje
(plezalniki),
vre?ko za magnezijo
, enodelni
plezalni pas
, enojno
plezalno vrv
dol?ine okoli 70 metrov in debeline med 8,5 in 10 mm,
komplete
,
varovalne pripomo?ke
(plo??ica, grigri). Plezalna
?elada
se uporablja v plezali??ih, kjer je ve?ja verjetnost padajo?ega
kamenja
.
Oprema mora biti ustrezno testirana, kar zagotavljajo
UIAA
in/ali CE varnostni testi.
Organiziranost ?portnega plezanja
[
uredi
|
uredi kodo
]
Na mednarodnem nivoju je najvi?ji organ, ki skrbi za tekmovalno ?portno plezanje, Mednarodna zveza za ?portno plezanje (IFSC), ki je 2007 nasledila
Komisijo za mednarodna tekmovanja
(ICC), ustanovljeno leta
1988
kot ena od sedmih komisij pri
Mednarodni zvezi gorni?kih in plezalnih organizacij
(UIAA). IFSC skrbi za razvoj tekmovalnega ?portnega plezanja, organizacije najve?jih tekmovanj (
svetovni pokal
,
evropska
in
svetovna prvenstva
, mladinska tekmovanja), boj proti
dopingu
.
IFSC je dosegla, da jo je Mednarodni olIimpijski komite priznal za
olimpijsko disciplino
in jo uvrstil na program olimpijskih iger 2020 v Tokiu.
V
Sloveniji
je krovna organizacija
Komisija za ?portno plezanje
(K?P) pri
Planinski zvezi Slovenije
. Naloge K?P so organizacija tekmovanj na dr?avnem nivoju, skrb za dr?avne reprezentante in
kategorizirane
plezalce,
izobra?evanje
strokovnega kadra, urejanje
plezali??
, varstvo narave in promocija ?portnega plezanja.
Na
klubskem
nivoju obstajajo ?portno plezalni odseki (?PO), alpinisti?ni odseki (AO)
ali sekcije (AS) in plezalni (PK) ali alpinisti?ni (AK) klubi.
Pravila vedenja v plezali??ih dolo?a
eti?ni kodeks
.
- J. Klofutar,
Gradivo za pridobitev naziva ?portni plezalec
(internet)
- L. Moscha, 2004.
Plezanje kot igra
(
COBISS
)
- A. Kokalj,
Zgodovina prostega in ?portnega plezanja
(internet)
- S. Ceci? Erpi?, M. ?ufar, P. Grilc, V. Gu?ek, B. Lesko?ek, A. Simoni?, 2003.
Osnove ?portnega plezanja
(
COBISS
)
- V. Gu?ek,
Eti?ni kodeks slovenskih plezalcev
(internet)