?korec
(
znanstveno ime
Sturnus vulgaris
) je
ptica pevka
iz dru?ine
?korcev
(Sturnidae). Je najbolj raz?irjena in najuspe?nej?a vrsta na svetu. Prebivalcem
Slovenije
je znan kot pti?ja ≫nadloga≪, saj se oktobra in novembra v tiso?ih premikajo po na?em ozemlju, na teh pohodih pa naredijo nemalo ?kode na sadnem drevju, v vinogradih in olj?nikih.
?korec je dolg 20,5-22,5 cm z razponom
peruti
od 37?42 cm in okvirno te?o 75-90 g.
[2]
Ima ?rno
perje
z zelenim, modrim in rde?im oz. vijoli?nim kovinskim leskom. Pozimi ima bele pike in je barva tako bolj kontrastna, ?e posebej sami?ina. Samica je tudi bolj pegasta od samca. O?i so temnorjave barve.
Kljun
je oster in spomladi je rumen, pozimi pa ?rnkast. Peruti so priostrene in trikotne oblike, rep pa je razmeroma kratek. Noge so rde?kastorjave barve. Mladi osebki so bolj rjavi in pod vratom belkasti.
Jajca ?korca v gnezdu.
Gnezdi v drevesnih duplih (navadno v opu??enih duplih ?oln in detlov), zidnih luknjah ter ?pranjah, v?asih tudi v drugih razpokah, npr. v svetilkah javne razsvetljave in elektri?nih omarah. Ima en ali dva zaroda v ?asu marca do aprila.
Gnezdo
je preprosto, zgrajeno iz slame, travnih bilk in vejic ter obdano s
travo
in perjem. Vanj znese samica od 3-8 bledo zelenkastih do modrikastih jajc, iz katerih se po 11-15 dneh izvalijo mladi?i, ki so gnezdomci in valjenci. Poletijo po 21 dneh.
?ivljenjski prostor in navade
[
uredi
|
uredi kodo
]
?korec je bil s ?tevilnimi podvrstami prvotno raz?irjen v severni
Afriki
in v ve?jem delu
Evrope
. Potem ko so ga zanesli tudi v
Avstralijo
, na
Novo Zelandijo
, v ju?no Afriko in
Severno Ameriko
, je postal njbolj raz?irjena in najuspe?nej?a vrsta na svetu. Evropsko populacijo ocenjujejo na 35-50 milijonov gnezditvenih parov, od tega jih je 1.100.000 v
Veliki Britaniji
, 360.000 pa na
Irskem
. V Evropi niso prisotni samo v
Gr?iji
, severni
Italiji
in
?paniji
.
[3]
V petdesetih letih dvajsetega stoletja je bil ?korec dokaj redek gnezdilec na Slovenskem, danes pa ga uvr??amo med zelo pogoste vrste, saj gnezdi po vsej Sloveniji razen v osr?ju
Julijskih
in
Kamni?ko-Savinjskih Alp
. Ob obali je stalnica, drugod pa je klate?, ki se pojavlja v milej?ih zimah, ob hudem mrazu pa zopet izgine. Je
selivec
, klate? in ponekod tudi stalne?. ?korec je prete?no prebivalec kulturne krajine, kjer mu ustreza pestro bivali??e s polji,
njivami
,
travniki
,
grmi??i
,
logi
,
sadovnjaki
in
vrtovi
. Obstaja mo?nost ponovne ogro?enosti.
[4]
Samec med petjem.
?kor?evo petje je me?anica najrazli?nej?ih drdrajo?ih, pokajo?ih, ?kripajo?ih in ?vi?gajo?ih glasov, med katerim navadno krili s perutmi. Je mojster v posnemanju petja drugih ptic, zato nas lahko zavede, ?e posebno spomladi. V ?asu gnezdenja samec poje na izpostavljenem razgledali??u blizu gnezda, kakr?en je rob stre?nega ?leba in ob tem po?asi udarja s perutmi; ob petju se mu obenem na?opirijo peresa pod grlom. Samec brani majhno gnezditveno obmo?je okoli luknje v drevesu, velikosti pribli?no 1m
2
, vendar ostanejo dru?abni, kadar se hranijo v velikih jatah. ?ivi lahko tudi do 20 let in ve?. Je zelo dru?abna ptica, pozimi pa je rad v jatah skupaj s kavkami in vranami. Zunaj gnezditvenega obdobja se vsak ve?er zbirajo na skupnih preno?ivali??ih. Jate se zbirajo in kro?ijo, vsak pti? je ob?utljiv na gibe drugih pti?ev, zato je med njim le malo trkov. ?e se eden ali dva pti?a odlo?ita za drugo smer, temu takoj sledi val spremenjenega leta celotne jate. Aktiven je samo podnevi. V letu lahko dose?e hitrost do 34 km/h.
?korci se hranijo z zelo razli?no hrano, tako ?ivalsko kot rastlinsko, v glavnem pa jedo
?u?elke
,
de?evnike
,
li?inke
,
pol?e
in druga majhna bitja. So redni gosti na vrtovih, kjer pobirajo
kruh
in odpadke. Mladi?i odra??ajo izklju?no ob ?ivalski hrani. Kadar se ?korec hrani na trati, preiskuje tla s ponavljajo?imi se, hitrimi vbodljaji s kljunom. Ta ima mo?no
mi?i?je
, ki ?korcu omogo?a, da kljun odpre pri vsakem vbodljaju v zemljo. O?i obrne naprej, da pogleda na konico kljuna, ?e je zagrabil kaj u?itnega, medtem pa je ves ?as pozoren na okolico, da se mu ne bi pribli?al morebitni sovra?nik, npr.
ma?ka
. Selivci se pred odhodom dobro najejo
jagod
in drugega
sadja
.
Obstaja ve? podvrst ?korca, ki se v glavnem razlikujejo po svojem habitatu in spreminjanju barve perja mladi?ev (Snow et al. 1998):
- Sturnus vulgaris vulgaris
- kontinentalna Evropa
- Poimenska podvrsta. Kovinski lesk perja je zelene barve na glavi, trebuhu in spodnjem zadnjem delu, bakreno vijoli?en na vratu in zadnjim delom ter vijoli?en ob straneh in na zgornji strani krila. Spodnja stran kril je modro obrobljena. V vzhodnih predelih Evrope je lesk bolj vijoli?ne in manj bakrene barve.
- Zelen lesk na glavi in zadnjem deli, vijoli?en na vratu in trebuhu, na zgornjem delu kril bolj modrikast.