| ?en Kuo
|
|---|
 |
| Rojstvo
| 沈括
1031
[1]
Hangd?ov
[d]
,
severna dinastija Song
[d]
|
|---|
| Smrt
| 1095
[1]
D?end?jang
[d]
,
severna dinastija Song
[d]
|
|---|
| Dr?avljanstvo
| dinastija Song
[d]
[2]
|
|---|
| Poklic
| fizik
,
kartograf
,
matematik
,
astronom
,
pesnik
,
gradbeni in?enir
,
diplomat
,
antropolog
,
geolog
,
politik
,
filozof
,
izumitelj
,
pisatelj
,
meteorolog
,
farmacevt
,
ekonomist
,
astrolog
,
na?itana oseba
,
botanik
,
zoolog
,
entomolog
,
geofizik
,
klimatolog
|
|---|
| Podpis
|  |
|---|
?en Kuo
(
kitajsko
: 沈括;
pinjin
:
Shen Kuo
) znan tudi kot
?en Gua
,
vljudnostno ime
Cund?ong
(存中) ali pod psevdonimom
Meng?i
(dandanes pogosto tudi
Meng?i) Veng
(夢溪翁)
[3]
,
kitajski
znanstvenik
in
dr?avnik
dinastije Song
(960?1279), *
1031
,
?jantang
(danes Hangd?ov),
dinastija Song
, †
1095
,
Rund?ov
(danes D?ed?jang,
dinastija Song
. Bil je
matematik
,
astronom
,
meteorolog
,
geolog
,
entomolog
,
anatom
,
klimatolog
,
zoolog
,
botanik
,
farmakolog
, medicinski znanstvenik,
agronom
,
arheolog
,
etnograf
,
kartograf
,
geograf
,
geofizik
,
mineralog
,
enciklopedist
, voja?ki
general
,
diplomat
,
hidrotehnik
,
izumitelj
,
ekonomist
,
akademijski kancler
,
finan?ni minister
, dr?avni in?pektor,
filozof
,
umetnostni kritik
,
pesnik
in
glasbenik
.
Njegov o?e je bil ?en D?ov, materin dekli?ki priimek pa je bil Hsu. ?enov o?e je bil ob njegovem rojstvu star pribli?no 53 let, njegova mati pa 45 let. O?e je bil vladni uradnik, ki je imel polo?aj v veliko razli?nih provincah preden je kon?al svojo kariero kot uradnik, v prestolnici Kajfeng. Mati je igrala izjemno pomembno vlogo pri vzgoji svojega sina, saj je bila zaslu?na za njegovo prvo izobrazbo.
Ko je bil ?en Kuo star pribli?no devet let, se je s svojim o?etom za?el seliti po dr?avi. O?e je bil vklju?en v skrb za plovne poti, kanale ter nadzor nad ve?jimi gradbenimi projekti, odgovornost pa naj bi imel tudi v kmetijstvu. Mladi ?en Kuo se je veliko nau?il z opazovanjem o?eta pri delu in se je od njega tudi veliko nau?il.
Vang An?i
je bil lokalni upravnik, ki ga je ?en D?ov spoznal in ob?udoval. Bil je 10 let starej?i od ?ena in kmalu je ?en Kuo za?el ob?udovati njegove administrativne sposobnosti in idealizem. Ko je njegov o?e leta 1051 umrl, je Vang An?i sestavil njegov epitaf. Kot sin uradnika je lahko ?en Kuo po smrti o?eta postal uradnik, brez da bi opravil formalne izpite. Na prvo manj?e uradni?ko mesto je bil imenovan leta 1054, kmalu pa je delovno mesto dobil tudi drugje.
?tevilne krize, notranji upori, napadi zavojevalcev, ki so prestopili meje in upadanje blaginje v ?enovem ?asu so pripomogle k izvajanju reform, ki so jih zagovarjali novomiselni uradniki. ?enu je tako uspelo napredovati po upravnih pozicijah. ?en se je izkazal za izjemno sposobnega ?loveka. Uspe?no je sodeloval je v ?tevilnih projektih pri nadzoru vode, ki je bile v tem ?asu na Kitajskem velik problem. Z gradnjo odtokov in nasipov je pridobil velik rodovitnih kmetijskih zemlji??.
Po opravljenih dr?avnih izpitih leta 1063 se je ?en zaposlil pri guvernerju D?ang Chuju, ki je v njem takoj prepoznal talent za uradni?tvo, zato ga je priporo?il za sestanek na sodi??u v prestolnici Kajfeng v provinci Honan.
Cesar D?en-Tsung je leta 1064 umrl in na njegovo mesto je pri?el Jingdzong, ki je vladal do leta 1068, ko je ?endzong prevzel oblast. ?en je bil opredeljen kot eden od osemnajstih ?lanov mo?ne reformatorske skupine Vanga na sodi??u.
Medtem ko je ?en delal kot uradnik v provincah, se je lotil ?tevilnih zelo uspe?nih projektov, vendar se je v prostem ?asu posve?al tudi ?tudiju astronomije, znanosti o koledarjih in matematiki. Leta 1072 je bil imenovan za direktorja astronomskega urada. Po tradiciji je bil po prihodu novega cesarja narejen nov koledar. Po zamenjavi vladarja je novi kitajski cesar izbral nov uradni koledar in tako oznanil novo obdobje. Leta 1068 Je dobil nalogo izdelave novega koledarja ?en Kuo. Na?rtoval je ambiciozne na?rte za reorganizacijo astronomskega urada in zbiranje potrebnih astronomskih podatkov. Vzpostavil je program, ki je meril polo?aj Lune in planetov, trikrat na no? pa je pet let na?rtoval natan?ne koordinate nebesnih teles. Vendar je moral v astronomskem uradu odpustiti ?est uslu?bencev, za katere je ugotovil, da ponarejajo podatke. Zaradi neu?inkovitosti osebja je bil koledar manj natan?en, kot bi moral biti, a je kljub temu leta 1075 za pribli?no 20 let pri?el v veljavo.
?en je ?e naprej izvajal projekte v podporo Vangovemu programu reform, nadzoroval je projekte kontroliranja nivoja vode, organiziral voja?ke zadeve poleg tega pa potoval po provincah, in svetoval lokalnim upravnikom. Iz lesenih plo?? je ustvaril reliefe obmo?ij, ki jih je obiskal, za kar je uporabljal ?aganje, pome?ano z lepilom in stopljenim voskom. Leta 1075 se je lotil prenove obrambne strategije dr?ave pri ?emer je bil uspe?en pri pogajanjih s plemeni Khitan na severu, ki so grozila z napadom. S svojim poznavanjem zgodovine je prepre?il njihov vdor na kitajsko ozemlje in tja prinesel mir. ?en se je leta 1077 vrnil v prestolnico Kajfeng je imenovan za finan?nega komisarja na cesarski akademiji. Njegova dela o teoriji ponudbe in povpra?evanja, ki so nastala med opravljanjem te funkcije, so bila izjemnega pomena. Pisal je o metodah napovedovanja cen, ponudbi valut, nadzoru cen, tr?nih posegih in drugih temah, ki jih do dana?njih ?asov niso nikoli ve? tako podrobno preu?evali.
Jeseni leta 1077 so ga po krivem obto?ili nepo?tenega delovanja. Kljub temu, da je bil ?en izjemen pri uradovanju na ?tevilnih podro?jih se na oliti?nem ni zna?el. Ker je bil njegov politi?ni zaveznik Vang od jeseni 1076 je bil ?en proti obto?bam nemo?en.
?en je bil poslan v provinco ?an?i kot komisar za prefekturne in voja?ke zadeve. Tam je leta 1081 organiziral napad proti Tangutom, pri ?emer je osvojil ve? voja?kih zmag in raz?iril oblast dinastije Sung nad novima obmo?ja. Cesar je bil nad zadovoljen s ?enovim delom, zato mu je ?en poslal predloge za okrepitev regije. ?enovi nasprotniki so poskrbeli, da so bili njegovi na?rti razveljavljeni. Namesto njegovih so bili uporabljeni na?rti za utrdbe, ki so bile po ?enovem mnenju popolnoma ne koristne. V napadu Tangutov so bile Songove ?ete tako pora?ene in utrpeli so veliko izgub. ?eprav ?en za poraz ni bil odgovoren so ga dali izgnati.
Po izgonu je za?el pisati znanstvena dela. Ker mu je bilo prepovedano sodelovanje na uradnih prireditvah in je moral ?iveti v hi?nem priporu, se je lahko svobodno lotil znanstvenega dela. Delal je pri projektu, ki ga je za?el na cesarjevo pro?njo ?e leta 1076, lotil se je izdelave zemljevidov celotnega kitajskega ozemlja. Izdelal je 23 zemljevidov, vseh narisanih v merilu 1: 900.000. Zemljevidi so imeli velik voja?ki, pa tudi znanstveni pomen, zato je bil njegov projekt v velikem vladnem interesu. Po ?estih letih hi?nega pripora, je ?en smel ?iveti v kraju, ki si ga je sam izbral. Leta 1086 se je Preselil v nepremi?nino na obrobju mesta D?jangsu (D?end?jang). Kraj je poimenoval Meng?i (Sanjski potok). Kasneje leta 1086 je prejel pomilostitev in dr?avno. Zadnjih sedem let svojega ?ivljenja je pre?ivel osamljeno v Meng?iju.
Najve? vpliva na ?ivljenje ?en Kua sta imeli znanost in tehnologija. V znanosti je bil dejaven v tak?nem obsegu, kakr?nega si v tamkaj?nji Evropi niso mogli niti predstavljati. ?enovo dejavnost in raziskovanje je v ve?ini usmerjala njegova uradni?ka slu?ba.
?en je svoje zgodnje in?enirske podvige za?el v splo?ni upravi vendar je bil njegov talent kmalu prepoznan tudi drugje. Kljub temu se je njegov poizkus uvajanja sprememb v znanosti kon?al z osebno katastrofo. Zaradi njegove politi?ne neizku?enosti, so ga namre? porazili njegovi politi?ni in znanstveni tekmeci. Poleg tega pa so ga njegovi podrejeni na astronomskem uradu, zaradi njegovih prevelikih zahtev imeli za prezahtevnega.
Njegova javna slu?ba je imela osnovo v znanosti in tehnologiji prakti?no pa je vklju?evala tudi nekatere discipline, kot sta matemati?na astronomija in opazovalna astrologija. ?enovo raziskovanje so vodila njegova lastna zanimanja. Od njega so v mladosti pri?akovali le povr?no poznavanje tehni?nih zadev. ?enov vzpon v politiki je poskrbel za ravnote?je z njegovim ?tudijem in znanstvenim raziskovanjem. Po mnenju zgodovinarjev je bila ?irina njegovega znanja prav zaradi tega tako velika, da je lahko pisal monografije in s svojimi kratkimi zapiski dopolnjeval kitajsko znanje o naravnih pojavih. Odvra?anje pozornosti je vidno skozi vse njegove spise: kljub obetavnim ?tudijam; je moral neprestano braniti in zagovarjati svoje tehni?no dovr?ene predloge, saj so jih njegovi politi?ni nasprotniki zavra?ali. Kar ga je na njegovi karierni poti zelo omejevalo. ?
Do ?enovega ?asa je medicina mo?no temeljila na klasi?ni tradiciji. Glavni cilj medicinskega raziskovanja je bil obnoviti znanje, za katerega so medicinski u?enjaki menili, da je bilo shranjeno v najstarej?ih spisih in ne odkrivanje novih pojavov. Zgodnje klasiki so tako veljali za glavni vir znanja o medicini. Strokovnjaki iz podro?ja medicine so nove primere bolezni primerjali s tistimi iz spisov in na podlagi ugotovitev dajali diagnoze. Kar je veljalo tudi za do tedaj ? ne obravnavane primere bolezni. Nove metode zdravljenja so v stare spise sproti dopolnjevali vladni odbori, kar je pove?alo ugled medicinskega ?tudija. V tem ?asu se je veliko ljudi za?elo ukvarjati z medicino. Za?etna motivacija je bilo pogosto slabo osebno zdravje ali ?elja po slu?enju bolnim star?em.
?en je svoj ?tudij medicine za?el zgodaj. Kritiziral je metode diagnoze svojih sodobnikov. Sodobna miselnost in izobra?evanje v kitajski dinastiji Song sta pripomogla k pove?anju ?tevila praktikantov in ?tudentov medicine. Ko je sodobna medicina za?ela izpodrivati tradicionalno zdravilstvo (kar se je dogajalo predvsem samo v mestih). Novi amaterski znanstveniki medicine so v vse ve?jem obsegu kritizirali tradicionalno zdravilstvo. ?enov najpomembnej?i prispevek k medicini je bilo njegovo zagovarjanje u?enja iz lastnih izku?enj, ki se do tedaj ni dosti prakticiralo, saj je praksa temeljila na posnemanju na?ina zdravljenja iz starih zapisov. ?en je ovrgel vse recepte za zdravila, za katera je ugotovil, da nimajo u?inka, tistim ki pa so se izkazala za uspe?na je prilo?il opis okoli??in, v katerih je zdravljenje uspelo. Navedel je veliko natan?nih opisov u?inkovin ?ivalskega, rastlinskega in mineralnega izvora. ?tevilne njegove kritike in izbolj?ave so bile vklju?ene tudi v kasnej?e zbirke kot je Materia medica, ?enovo pisanje pa je nekaj desetletij pozneje spodbudilo tudi delo velikega farmakolo?kega kritika Kuo Zongshija v delu
Bencao ren
.
?en v spisu o splo?ni medicini zavrne prepri?anje, da se v grlu nahajajo tri cevi - kot je na primer zapisano v prvi knjigi z risbami notranjih organov. Njegov podporni argument je preprosto razmi?ljanje: "?e sta teko?ina in trdna snov zdru?eni, kako se lahko v ustih razvrstita v dve ?reli?" Tako je sapnik videl kot za?etek mre?e za distribucijo vitalne energije, ki se prena?a skozi telo. Po?iralnik pa kot cev, ki transportira hranilne snovi v ?elod?no votlino, kjer se za?ne razgradnja.
Sestavek, ki ga je napisal ?en Kuo v nekaj sto besedah opisuje zorenje rastlin z opisom: okoljskih vplivih, potrebnih za pravilno rast: nadmorska vi?ina; podnebje; za udoma?ene zdravilne rastline pa tudi ?asu sejanja in. Ta sestavek ni le spodbudil udoma?evanja zeli?? z vseh koncev Kitajske temve? je pripomogel tudi k raz?iritvi trgovske mre?e z zeli??i.
Teoreti?na matematika na Kitajskem ni obstajala, matematika je slu?ila re?evanju problemov iz realnega sveta. Numerologija se je ukvarjala s pomenom in ne lastnostmi ?tevil. Ra?unanje se je uporabljalo pri ?tevilnih upravnih, ra?unovodskih in drugih vsakdanjih opravilih. Samo nekateri problemi, ki jih je ?en predstavil v svojem delu Meng?i bitan, niso imeli uporabne vrednosti, saj se ?en z abstraktnimi nalogami ni veliko ukvarjal.
Letni koledar (ali almanah), ki ga je iz?el ob prihodu novega vladarja je imel slovesen pomen. Obsegal je vse predvidljive pojave (planetarnimi pojavi, mrki, lunini meseci in son?nimi leti), ki so bili izra?unani izredno natan?no. Obi?ajno je bila, da so se ob izdelovanju novega koledarja vse konstante izra?unale na novo, kar je izredno pripomoglo, k njihovi natan?nosti. Ko nove konstante niso bile izra?unane so pogosto trivialno preoblikovali stare, kar je vodilo do napa?nih napovedi nebesnih pojavov. Zaradi ?esar je pri?lo do reform astronomskega sistema.. Son?evi mrki so bili od vseh nebesnih pojavov najmanj primerni za algebrski, ne geometri?ni slog matematike. Pred ?enovim ?asom se je le malo ljudi ukvarjalo z napovedovanjem navideznega gibanja planetov, saj so bili bolj pomembni son?ni in lunini pojavi. To je bilo pravzaprav podro?je, s katerim se je ?en najprej soo?il.
?en je matematiko pri oblikovanju politi?nih argumentov uporabljal bolj dosledno kot ve?ina njegovih kolegov; primeri so njegova kritika voja?ke taktike glede prostora, ki je potreben za formacije. Med ra?unskimi metodami, ki jih obravnava v svojem poglavju
Tehni?ne spretnosti
, so metode povezane z astronomijo predvsem abstraktne narave.
Pitagorejci so bili navdu?eni nad razmerji skladnih intervalov, ki so jih proizvajale strune. Kitajci so odkrili podobne zakonitosti z lestvico standardnih cevi. Za?en?i s cevjo, dolgo osem centimetrov in premerom 0,9 palca, dol?ino naslednjih cevi so dobili tako, da so prej?njo dol?ino izmeni?no pomno?ili z 2/3 in 4/3, tako da je bilo oktavi dvanajst cevi. Pentatoni?na lestvica, ki jo je bilo mogo?e uporabiti v katerem koli od dvanajstih na?inov je vsebovala pet faz. Ta osnova se je raz?irila na meroslovje z dolo?itvijo dol?in in debelin cevi glede na prosena zrna standardnih dimenzij. ?en je zagotovil razlago teh osnov matemati?ne harmonije in odpravil zaplete, ki so nastali zaradi napa?nega prepisovanja. Eksperimentalno je ?tudiral tudi godala. Z nasedanjem strun s papirnatimi figurami je pokazal, da strune, ugla?ene na iste note na razli?nih glasbilih, odzvanjajo enako, kot tiste, ki se na istem instrumentu razlikujejo za oktavo. Njegovi dve poglavji o glasbi in harmoniji sta tudi dobra vira informacij o skladanju in izvajanju glasbe.
?enovo motivacijo je bolj verjetno spodbujala njegova radovednosti do starih artefaktov kot pa ?elja po izbolj?avi astronomskih instrumentov.
V kanonih mohisti?ne ?ole (pribli?no 300 pr. N. ?t.). Je niz predlogov, ki pojasnjujejo nastanek senc in opti?nih slik (za nekak?no predstavo) v ravnem, konveksnem in konkavnem ogledalu. Ti predlogi so v mnogih pogledih pravilni, ?eprav zelo shemati?ni, in brez predvidenih ?arkov svetlobe. ?en se je ukvarjal z enim samim vpra?anjem, zakaj konkavno ogledalo tvori obrnjeno podobo. Postavil je oviro podobno analogni loputi, ki tvori dva sto?ca s konicama obrnjenima drug proti drugem, od katerih drugi predstavlja obrnjeno sliko. Tako kot mohisti je tudi ?en jasno verjel, da se inverzija zgodi, preden se slika odbije. Obrnjeno podobo je primerjal z ?arkom svetlobe, ki na skozi majhno odprtino v papirnatem oknu seva na steno sobe. Ko je ugotovil, da obstaja razdalja od konkavnega ogledala, na kateri ne nastane nobena slika (to je med sredi??em ukrivljenosti in ?ari??em), je pojasnil, da je to prazno obmo?je, ki ustreza luknjici. Njegovo opazovanje o luknjah je bilo naklju?no, a pristop k gori??nemu zrcalu je bil v svojih temeljih eksperimentalen.
?arobna ogledala ali, kot jih je ?en poimenoval, "prozorna ogledala", so bronasta ogledala z gladko povr?ino in odlitim napisom na hrbti??u. Ko ogledalo odbija son?no svetlobo na steno, je napis podvojen na sliki. ?en je navedel anonimno razlago: ≫Ko je ogledalo odlito, se tanj?i deli najprej ohladi; dvignjena zasnova na zadnji strani, ki je debelej?a, se ohladi po?asneje, kr?enje brona pa je mo?nej?e. ?eprav je napis na sprednji strani, so na njej neopazne sledi, ki postanejo vidne le ob svetlobi. " Nato je to razlago opredelil kot nepopolno, ker je v svoji in drugih zbirkah preizkusil ogledala, ki se fizi?no niso razlikovala od "prozornih", in ugotovil, da ne naredijo slike. Njegov dvom je bil upravi?en. Vendar hitrost hlajenja nima nobene opazne vloge, za nastanek slike je odgovorna sprememba debeline ogledala. Va?no je da se steklo vlije v bron. To spro??a napetost v kovini in povzro?a rahle deformacije, ki naredijo sliko.
?en je raziskoval igle, ki so jih tedanji magi drgnili ob kamen, da so se namagnetile. Raziskoval je njihovo obna?anje v vodi in na drugih podlagah. Opazil je, da nekatere igle ka?ejo proti severu, nekatere pa proti jugu, in zatrdil, da "igle so vedno zamaknjene rahlo proti vzhodu in ne proti jugu". To prepoznavanje magnetne deklinacije ni bilo odvisno le od opazovanja gibanje igle, temve? tudi od izbolj?ave ra?una za ra?unanje poldnevnika, dolo?enega z meritvijo razdalje med severnico in pravim severom; odmik v njegovem predelu Kitajske je bila takrat ocenjen na med pet in deset stopinj. Uporaba kompasnih igel v navigaciji je bila zabele?ena kmalu po ?enovi smrti, kasnej?i opisi pa ponujajo dovolj podrobnosti, da lahko doka?ejo, da se je ?tiriindvajset kraka vetrnica, ki jo je ?en zamenjal za osem krako (morda tudi zaradi bolj?e dolo?itve poldnevnika) pogosteje uporabljala. ?en ni poznal polarnosti magnetita, saj je v ?lanku razlo?il razliko med iglami, usmerjenimi proti severu, in iglami, usmerjenimi proti jugu, kot ≫morda zato, ker se spreminja zna?aj kamna≪.
?en je bil morda prvi, ki je uporabil kompas pri izdelavi zemljevidov. Niti njegovi zgodnji zemljevidi Kitajskega ozemlja niti atlasi Kitajske, dokon?ani leta 1087, ?e niso odgovorili na to vpra?anje. Toda v slednjem je lo?eno zapisoval lege s pomo?jo ?tiriindvajset krakega kompasa, kot tudi zra?ne razdalje (imenuje jo "tako kot leti pti?"). Zemljevide je naredil tako, da ?eprav se lahko v poznej?ih generacijah zemljevidi izgubijo, jih lahko glede na njegovo knjigo teritorialne delitve v skladu s ?tiriindvajsetimi smernicami hitro obnovimo brez najmanj?e napake. ?enov najve?ji atlas je vklju?eval triindvajset zemljevidov Kitajske in tujih regij, ki so bili narisani v enotnem merilu 1: 900.000; splo?ni zemljevid Kitajske je bil velik deset krat dvanajst kitajskih ?evljev. ?en je izdeloval tudi reliefne zemljevide iz ?agovine, lesa, ?ebeljega voska in p?eni?ne paste.
V kitajskemu carstvu Song (960?1279) so se u?enjaki ukvarjali z arheologijo, da bi zgodovinske predmete uporabljali pri obredih. Mnogi so poustvarjali starinske predmete zgolj z domi?ljijo za izbolj?anje dr?avnega rituala, ne pa z arheolo?kim opazovanjem preteklosti. To prakso je kritiziral ?en Kuo, in trdil da bi morali pred ponarejanjem prou?iti funkcionalnosti in raziskati prvotne postopke izdelave starih relikvij.
?en je uporabil starodavna besedila in obstoje?e modele oro?arskih predmetov, da bi ustvaril kopije, ki temeljijo na starodavnih standardih. Tako je rekonstruiral oro?ne krogle tako iz obstoje?ih modelov kot iz starodavnih besedil. Potem, ko je odkril starodavni samostrel pokopan na vrtu hi?e v mestu Hajd?ov, D?jangsu, je ?en ugotovil, da je s pomo?jo prav te merilne naprave za merjenje oddaljenosti, ozna?ene na strani samostrela, mo?no izra?unati vi?ino oddaljene gore na enak na?in, kot bi matematiki to storili z uporabo pravokotnih trikotnikov za merjenje vi?ine. Odkril je raziskovalno napravo, imenovano Jakobova palica, ki ni bila nikjer opisana v njegovem ?asu. ?en je zapisal, da je bila med gledanjem celotne gore razdalja na instrumentu dolga, med gledanjem majhnega dela pobo?ja pa je bila razdalja kratka zaradi pre?nega dela naprave, ki ga je bilo treba potisniti bolj stran od o?esa opazovalca in se zato na koncu stopnjuje. Zapisal je, da ?e na napravo postavimo pu??ico in pogledamo mimo njenega konca, lahko izmerimo kot gore in tako izra?unamo njeno vi?ino.
?en Kuo je zasnoval geolo?ko hipotezo za oblikovanje kopnega (geomorfologija), ki temelji na ugotovitvah opazovanja morskih fosilnih ?koljk v geolo?kem sloju gore, sto kilometrov od Tihega oceana. Ob obisku gorovja Tajhang leta 1074 je ?en Kuo opazil sloj ?koljk in jaj?astih kamnin v vodoravnem razponu skozi pe?ino. Menil je, da je bilo tu neko? morsko dno, katerega obala se je ?ez stoletja premaknila na stotine kilometrov vzhodno. Domneval je tudi, da je kopno nastalo zaradi erozije gora in odlaganja mulja.
?en je v provinci Shanxi na?el nekaj fosilnih stebel, ki jih je opisal kot okamenele poganjke bambusa. Opozoril je, da se ti nahajajo zunaj takratnega obmo?ja bambusov, in nadaljeval z ustrezno ugotovitvijo, da so se razmere torej morale spremeniti od takrat, ko so tam ?ivele bambusne rastline. Na ?alost za so bili fosili, ki jih je na?el, skoraj zagotovo neokalamiti, sorodniki sodobnih preslic, ki imajo sistemati?no zelo malo opravka z bambusi, a imajo zelo podobna stebla. Torej, ?eprav je bila njegova primerjava morda napa?na, je bilo razmi?ljanje ?en Kuoja zelo napredno.
Zgodnja mi?ljenja o tem, kar je danes znano kot meteorologija, so imeli na Kitajskem ?e mnogo pred ?en Kuom, a je bil on prvi, ki je postavil hipotezo o konceptu podnebnih sprememb in zasnoval idejo o preu?evanju zemeljskih atmosferskih gibanj ali podnebja.
?en je opisoval vremenske pojave na Kitajskem. Pisal je o tornadih, kar je bil prvi znan opis le-teh v vzhodni Aziji. Prav tako je obrazlo?il (idejo mu je dal Sun Sikong, 1015?1076), da so mavrice nastale zaradi sence v de?ju, ki je nastala, ko je posijalo sonce. ?enova razlaga mavrice kot pojava loma ozra?ja je pravilna in tudi razlo?ena v skladu s sodobnimi znanstvenimi na?eli. V Evropi je Roger Bacon (1214?1294) prav tako oblikoval teorijo o mavrici, a bistveno kasneje.
?en je prav tako domneval, da se son?ni ?arki lomijo, preden dose?ejo povr?ino zemlje, zato sonca ljudje na zemlji ne opazujejo v njegovem natan?nem polo?aju. Nadmorska vi?ina navideznega sonca je ve?ja od dejanske nadmorske vi?ine. Dong pi?e, da je bilo "to odkritje v takratnem ?asu izjemno."
V ?asu dinastije Song (960-1279 na?ega ?tetja) je bil ?en Kuo najve?ji kitajski astronom. ?en Kuo, ki je bil glavni uradnik na uradu za astronomijo, je bil navdu?en u?enjak srednjeve?ke astronomije in je izbolj?al zasnovo ve? astronomskih instrumentov. ?en je zaslu?en za izdelavo izbolj?anih modelov gnomona, armilarne krogle in ure Clepsydra. Raz?iril je premer opazovalne cevi in tako izbolj?al model cevi iz 5. stoletja, da je z novo kalibracijo lahko natan?no dolo?il polo?aj severnice. Do prej?njih nepravilnosti je pri?lo, ker se je od 5. stoletja severnica premaknila za malo ve? kot tri stopinje.
Astronomske pojave Son?evega in Luninega mrka sta v 4. stoletju pred na?im ?tetjem opazovala astronoma Gan De in ?i ?en; slednji je napovedoval mrke na podlagi relativnega polo?aja Lune do Sonca. Prav tako sta D?ing Fang in D?ang Heng (78?139) mo?no vplivala na znanje astronomije in domnevala, da je svetlost Lune zgolj svetloba, ki se odbija od Sonca. Ko je direktor Astronomskega observatorija vpra?al ?ena, ali sta obliki Sonca in Lune okrogle ali plo??ate, je ?en Kuo pojasnil, da so nebesna telesa sferi?na zaradi znanja o Luninih menah. Podobno kot D?ang Heng, je ?en Kuo primerjal Luno s srebrno kroglo, ki ne proizvaja svetlobe, ampak preprosto odbija svetlobo, ?e jo dobimo iz drugega vira (Sonca). ?en je znan tudi po svojih kozmolo?kih hipotezah pri razlagi sprememb gibanja planetov. Njegov sodelavec Vej Pu je ugotovil, da je bila stara tehnika izra?una nahajanja pravega sonca ne to?na v primerjavi z navideznim Soncem. V nasprotju z gr?kimi astronomi ni domneval, da se vsi planeti gibljejo v kro?nih orbitah, temve? je predlagal gibanje v obliki "vrbovega lista".
?en Kuo je skupaj s kolegom Veijem iz Urada za astronomijo na?rtoval natan?ne koordinate gibanja planetov in lune, tako da sta bele?ila njihova nahajanja trikrat na no? pribli?no pet zaporednih let. Astronomi takratnega ?asa so upo?tevali lunino teorijo in koordinate Ji ?inga, ki so se po 350 letih izkazale za napa?ne. Uradniki in astronomi takratnega sodi??a so globoko nasprotovali njunemu delu, u?aljeni ker vztrajata, da so koordinate Ji ?inga neto?ne. Le ko sta Vej in ?en javno demonstrirala in dokazala dvomljivo napako, so ministri popravili lunine in son?ne napake. Popravljene so bile le najhuj?e in najbolj o?itne planetarne napake in ostalo je veliko neto?nosti.
?en Kuo je zapisal, da je v obdobju vladanja ?ingli (1041?1048), pod cesarjem Rendzongom iz Songove dinastije (1022?1063), nenavaden ob?an Bi ?eng (990?1051), izumil kerami?ni premi?ni tisk. ?eprav je uporaba posameznih likov za sestavljanje dela besedila izvirala iz antike, je bila Bi ?engova metodi?na novost takrat nekaj revolucionarnega. Podrobnosti o Bi ?engovem ?ivljenju niso bile znane, a vendar je ?en Kuo zapisal: ≫Ko je Bi ?eng umrl, je njegov tisk pre?el v mojo last, kjer je bil in bo ?e naprej hranjen kot dragocena lastnina.≪
Obstaja kar nekaj ohranjenih knjig, natisnjenih v pozni dinastiji Song z uporabo premi?nega tiska. Ena tak?na je D?ov Bijove
Opombe o ?adni dvorani (玉堂 雜記; transliteracija: Jutang dzad?i)
, natisnjene leta 1193 po metodi premi?nih znakov iz pe?ene gline, opisane v
Meng?i d?i esejih
. Prej omenjeni Bi ?eng je eksperimentiral z lesenimi premi?nimi vrstami za tisk, toda glavni prispevek za izbolj?anje naprave je dodal izumitelj Vang D?en (1290-1333), ki je tisk nadgradil z uporabo vrtljivih miz in tako pospe?il nalaganje in razporeditev lesenega premi?nega tiska.
Drugi dose?ki v znanosti in tehnologiji
[
uredi
|
uredi kodo
]
?en je bil prav tako zaskrbljen za kr?enje gozdov zaradi potreb ?elezarske industrije in proizvajalcev ?rnila, ki uporabljajo borove saje v proizvodnem procesu. Kot re?itev je ?en predlagal nafto, za katero je menil, da je "neiz?rpno proizvedena pod zemljo". Uporabil je saje dima zgorelega naftnega goriva (石油 Shiyou, "kamnito olje", kot ga je imenoval ?en), da bi izumil novo, bolj trpe?no vrsto ?rnila za pisanje. Farmakolog iz dinastije Ming Li ?id?en (1518?1593) pa je zapisal, da je bilo ?enovo ?rnilo odli?no nadomestilo.
Filozofska in druga prepri?anja
[
uredi
|
uredi kodo
]
?en Kuo je bil zelo naklonjen filozofskim daoisti?nim pojmovanjem, ki so v njegovem ?asu izpodbijale avtoriteto empiri?ne znanosti. ?eprav je bilo z empiri?nimi opazovanji in zapisanimi ?tudijami mogo?e veliko razbrati, daoizem trdi, da so skrivnosti vesolja neomejene, kar znanstvene raziskave lahko le v malem razumejo in definirajo. ?en se je posebej zanimal za usodo, vede?evanje, nenavadne pojave, a kljub temu svaril pred te?njo, da bi verjeli, da so vse zadeve v ?ivljenju vnaprej dolo?ene. Ko je opisoval dogodek, ko je strela udarila v hi?o in nobena od lesenih sten ni zgorela (temve? so vse preprosto o?rnele) in so bili laki v notranjosti v redu, kovinski predmeti pa so se stopili v teko?ino, je ?en Kuo zapisal: ≫Ve?ina ljudi lahko stvari presoja samo po izku?njah obi?ajnega ?ivljenja, vendar je veliko pojavov zunaj tega podro?ja. Kako negotovo je raziskovati naravna na?ela samo s pomo?jo lu?i splo?nega znanja in subjektivnih idej.≪
?en je zapisal, kako pomembno je, da se odlo?imo slediti intuiciji in da srce ter um ne moreta dose?i popolnega spoznanja resnice zgolj s ?utnimi izku?njami. Na svoj na?in je ?en zapisal avtonomno notranjo avtoriteto, ki je bila podlaga za ?tevilne ?enove ?ivljenjske izku?nje. Poleg komentarjev klasi?nih kitajskih besedil je ?en Kuo veliko pisal tudi o temah nadnaravnega vede?evanja in budisti?ne meditacije.
Veliko ?en Kuojevih del je bilo pregledanih in cenzuriranih pod vodstvom ministra Caj D?inga (1046?1126), ki je obudil Vang An?ijevo politiko ter se lotil uni?iti ali korenito preoblikovati pisna dela svojih predhodnikov, zlasti konservativnih sovra?nikov. ?enu je tako ostalo le ?est knjig, ?tiri od teh pa so bile bistveno spremenjene. V sodobnem ?asu je bil najbolj?i poskus popolnega seznama in povzetka ?enovih del dodatek, ki ga je napisal Hu Daod?ing v svoji standardni izdaji
Meng?i bitan
, napisani leta 1956.
?en Kuojevi
Meng?i d?i eseji
so sestavljeni iz pribli?no 507 lo?enih esejev, ki raziskujejo ?iroko paleto tem. To je bil ?enov zadnji poskus, da razume in z razli?nih vidikov opi?e naravo, znanost in resni?nost ter vse zanimivosti, ki jih najdemo na svetu. Dobesedni prevod naslova knjige se nana?a na njegovo posestvo Meng?i, kjer je pre?ivel zadnja leta svojega ?ivljenja. Knjiga je bila prvotno dolga 30 poglavij, vendar je bila skraj?ana na 26 poglavij.
?eprav so
Meng?i d?i eseji
zagotovo njegovo najobse?nej?e in najpomembnej?e delo, je ?en Kuo napisal tudi druge knjige. Leta 1075 je ?en Kuo napisal ?
ining Fengjuan Li (熙寧 奉 元 曆; astronomski sistem Observation Epoch iz obdobja vladavine prekrasnega miru)
, ki je bil izgubljen, vendar je bil naveden v 7. poglavju bibliografije dinastije Song. To je bilo uradno poro?ilo ?en Kuoja o njegovih reformah kitajskega koledarja, ki jih je uradni koledarski sistem sodi??a Song le delno sprejel. V letih upokojitve je ?en Kuo zbral formular pod imenom
Ljang Fang (良方; Dobre zdravilne formule)
ter pa
Meng?i Vanghuaj Lu (夢溪 忘懷 錄; Zapis o hrepenenjih, pozabljenih v Meng?iju)
. Od zbirke
?uo Fu (說 ?)
, ki ve?inoma opisuje kmetijske pripomo?ke in orodja, ki jih uporabljajo pode?elski prebivalci v visokogorskih regijah, ostajajo samo njegovi citati. ?en Kuo je napisal tudi
?ang?ing D?i (長興 集; Zbrana literarna dela [vikonta] ?ang?inga)
. Ta knjiga je bila nedvomno posmrtna zbirka, ki je vklju?evala njegove pesmi, proze in upravne dokumente. V 15. stoletju (v ?asu dinastije Ming) je bila ta knjiga ponatisnjena, a je od nje ostalo samo 19. poglavje. Hu Daod?ing je to majhno, a dragoceno delo dopolnil z dodatki drugih raztresenih pesmi, ki jih je napisal ?en. ?en Kuo je napisal tudi
Register ?esa ne pozabiti
, ki je pripadala popularni literarni kategoriji takratnega Song ?asa "literatura o potovanjih" ("jovd?i ven?ue"). Njegovo delo je popotni?ki vodnik o tem, katera vrsta ko?ije je primerna za potovanje, o primernih ?ivilih in obla?ilih, ki jih je treba prinesti s seboj na potovanje.
- ↑
1,0
1,1
MacTutor History of Mathematics archive
? 1994.
- ↑
Zbirka kitajskih biografskih podatkov
- ↑
Yao (2003), 544.
|
|---|
| Splo?no
| |
|---|
| Narodne knji?nice
| |
|---|
| Znanstvene podatkovne baze
| |
|---|
| Drugo
| |
|---|