?lanek zaradi preverljivosti potrebuje dodatne sklice . Prosimo, pomagajte ga izbolj?ati z dodatnimi sklici na zanesljive vire . Vsa sporna vsebina, ki ni preverljiva, se sme kadar koli odstraniti.

?okolada

?okolada v njenih najpogostej?ih oblikah: prah in tablica
Pokrajina ali regija	Mezoamerika
Glavne sestavine	Kakavovo zrno
Razli?ice	?okoladni liker , kakavovo maslo , kakao , trdna ?okolada
Kuharica: ?okolada   Predstavnost: ?okolada

?okolada [?okolada] je ?ivilo , izdelano iz pra?enih in mletih semen kakavovca . Lahko je teko?a, trdna ali kremasta. Uporablja se lahko samostojno ali kot dodatek za aromatiziranje drugih ?ivil. U?ivanje kakava sega najmanj 5.300 let nazaj, za?en?i s kulturo Mayo-Chinchipe na obmo?ju dana?njega Ekvadorja ^[1] in kasneje tudi mezameri?ke civilizacije, ki so u?ivale ?okoladne pija?e, preden so bile v 16. stoletju predstavljene Evropi. ^[2]

?eprav izvira kakav iz Amerik , so zahodnoafri?ke dr?ave, zlasti Slonoko??ena obala in Gana , v 21. stoletju vodilne proizvajalke kakava, saj zagotavljajo pribli?no 60% svetovne dobave kakava.

Etimologija [ uredi | uredi kodo ]

Besedo kakav, ki so jo Olmeki izgovarjali kot kakawa , ^[3] izvira iz leta 1000 pr. n. ?t. ali prej. ^[3] V sloven??ino je beseda "?okolada" pri?la prek sodobnih evropskih jezikov, it. cioccolata , nem. Schokolade , frc. chocolat (dan. chokolade ), iz ?pan. chocolate . ^[4] Beseda je v ?pan??ino pri?la iz indijanskega jezika, azte?kega nahuatl v katerem chocol?tl pomeni kakav. Izvor nahuatlske besede ni znan, saj se ne pojavi v nobenem zgodnjem nahuatlskem viru. Mo?no je, da so besedo skovali ?panci (morda z namenom, da bi se izognili caca , vulgarni ?panski besedi za "iztrebke") s kombiniranjem jukatanske majevske besede chocol , "vro?e", z nahuatlsko besedo atl , "voda". ^[5] Pogosto citirano je, da izhaja iz nedokazane xocolatl , kar pomeni "grenka pija?a", kar pa ni dokazano; sprememba iz x- v ch- ni pojasnjena, prav tako kot tudi kon?nica -l- . Drug predlagan pomen besede izvira iz besede chicolatl , kar pomeni "stepena pija?a", ki bi lahko izhajala iz besede za palico za penjenje, chicoli . ^[6] Drugi u?enjaki zavra?ajo vse te predloge, saj menijo da, da je izvor prvega dela imena neznan. ^[7] Izraz " ?okolatier ", ozna?uje izdelovalca ?okoladnih sladic, je dokumentiran ?e leta 1888. ^[8]

Pridobivanje [ uredi | uredi kodo ]

Kakav se pridobiva iz zrn kakavovca , drevesa , ki izvira iz tropskih pragozdov Ju?ne Amerike in raste 20 stopinj ju?no in severno od ekvatorja. Ko so zrna zrela in obrana, sledi fermentacija , ki da kakavu zna?ilni okus . Sledi su?enje na soncu in pra?enje . Semena pra?ijo pri ve? kot 100 °C da razvijejo bogat okus in zna?ilne kakavove barve. Nato jih kar se da hitro ohladijo, da prepre?ijo nadaljnje notranje pra?enje. Zadnja koraka sta mletje v prah in izlo?anje kakavovega masla s stiskanjem conching . Priprava za to je bila izumljena leta 1880; izumil jo je ?vicarski proizvajalec ?okolade Rodolfe Lindt. Ime za sam postopek izvira iz francoske besede conche oz. ?koljka, zakaj nanjo spominja oblika tega velikega stroja. Stroj ne?no trese ?okoladno zmes nekaj dni. Ta ?as razvijejo okus ?okolade in jo zmeh?ajo, odstranijo grenak okus in zmes postane gladka.

Med tem postopkom dodajajo razli?ne okuse, kot so vanilija, cimet in klin?ki. Vanilijo uporabijo skoraj vedno, in to ?e od ?asa Aztekov naprej. Razen kakava so pomembne sestavine ?okolade ?e sladkor , vanilin, mleko in kakavovo maslo . Me?anica sestavin se stopi in me?a. Pri ohlajanju ?okolade nastanejo kristali , zato je trda in krhka.

Vrste [ uredi | uredi kodo ]

• grenka ?okolada: Je ?okolada z ve?jo vsebnostjo kakava. Po predpisanih merilih mora ?okolada, da bi si prislu?ila pridevnik srednje grenka (grenko-sladka), vsebovati vsaj 35 % kakavove mase.

• mle?na ?okolada: Mle?na ?okolada vsebuje kakavovo maslo, mleko, sladkor ali druga sladila, ter arome, ki jih dodajamo kakavovi masi.

• bela ?okolada: Bela ?okolada vsebuje kakavovo maslo, je pa popolnoma brez nemastnih kakavovih delov. Poleg kakavovega masla vsebuje ?e sladkor, mle?ne dele in arome - zlasti vanilijo. Bela ?okolada je najbolj lomljiva vrsta ?okolade.

• ?okolada za kuhanje in druge.

?okolada in tradicija [ uredi | uredi kodo ]

Sprva je bila ?okolada kme?ki pridelek in je bila postre?ena tradicionalno kot redek obrok. Kakav se tako obdela z vodo in za?ini z peko?im za?inom.

Po predelavi so vedno bolj kombinirali mle?ne izdelke in kakavov pridelek. ?okolatirnice (izraz je iz poznega 19.stoletja), kjer se mle?na ma??oba in kakavovo maslo kombinira, so bile zelo uspe?ne in prodaja ?okolade se je od tedaj le dvigovala.

?okolada je zelo ?kodljiva za nekatere ?ivali, ?e posebej za pse je strupena.

Ekonomija [ uredi | uredi kodo ]

Uporaba [ uredi | uredi kodo ]

?okolada je zelo dobro pomirjevalo pri u?enju. ^{[ navedi vir ]}

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

Viri [ uredi | uredi kodo ]

• Chinchilla Mazariegos, Oswaldo (2017). Art and Myth of the Ancient Maya . USA: Yale University. ISBN   9780300207170 .
• Coe, Sophie D.; Coe, Michael D. (2013). The True History of Chocolate . Thames & Hudson. ISBN   978-0-500-77093-1 .

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

• Muzej ?okolade Bremen Arhivirano 2013-09-29 na Wayback Machine .
• Muzej ?okolade Koln (LINDT)
• Zdru?enje nem?ke sla??i?arske industrije

Poglejte si besedo ?okolada  ali ?okolada v Wikislovarju, prostem slovarju.