?ingdao ??市
Podprovin?no mesto
Grb
?ingdao
Koordinati : 36°04′N 120°23′E  /  36.067°N 120.383°E  / 36.067; 120.383
Dr?ava	Ljudska republika Kitajska
kitajska provinca	?andong
Upravljanje
? ?upan	D?ang ?in?i (?新起)
Povr?ina
? Skupno	11.067 km 2
Prebivalstvo   (2010)
? Skupno	8.715.087
? Gostota	790 preb./km 2
?asovni pas	UTC+8 (Kitajska)
Omre?na skupina	532
Spletna stran	[ www.qingdao.gov.cn www.qingdao.gov.cn ]

?ingdao ( kitajsko : ??, pinjin : Q?ngd?o   ( pomo? · info ) , v starej?ih zapisih: Tsingtao, nem?ko : Tsingtau), je velemesto v Ljudski republiki Kitajski , v njeni vzhodni provinci ?andong . ?ingdao je pomembno pristani??e, kitajska mornari?ka voja?ka baza ter industrijsko sredi??e. Pred kratkim je postalo deveto najve?je mesto na Kitajskem .

Geografija in administracija [ uredi | uredi kodo ]

Velemesto le?i na polotoku ?andong ob Rumenem morju . Na severovzhodu ?ingdao meji na Jantaj , na zahodu na Vejfang , na jugozahodu pa na Rid?ao .

Etimologija [ uredi | uredi kodo ]

Znak ? (?ing) v kitaj??ini pomeni ≫zeleno≪ ali ≫bogato≪, medtem ko znak ? (dao) pomeni ≫otok≪.

Zgodovina [ uredi | uredi kodo ]

?ingdao je bil pod imenom Tsingtao glavno mesto nem?ke kolonije Kjao?ov, ^[1] od leta 1897 do izbruha prve svetovne vojne leta 1914. Triindvajsetega avgusta 1914 je Japonska razglasila vojno napoved Nem?iji, kasneje tudi Avstro-Ogrski , ki je imela v pristani??u Tsingtao svojo kri?arko SMS Kaiserin Elisabeth.

Glavni ?lanek: SMS Kaiserin Elisabeth .

Glavni ?lanek: Vojna v kolonijah .

Po obleganju in zavzetju mesta ^[2] so Japonci prevzeli nadzor nad regijo.

Leta 1919 je gibanje 4. maj vodilo proteste zoper odlo?itev kitajske vlade, da popusti Japonski, ki je zahtevala svojo ponovno suverenost nad regijo. Tsingtao je ostal v japonskih rokah vse do leta 1922, ko so ga po washigtonski pomorski konferenci (12. november 1921 - 6. februar 1922) spet dodelili Kitajski ^[3] , vendar ga je Japonska ponovno zasedla leta 1938, pred drugo svetovno vojno .

Glavni ?lanek: Druga kitajsko-japonska vojna .

Leta 1945, po japonskem porazu in kapitulaciji, je bil v ?ingdao v letih 1945?1949 ?tab zahodnega dela pacifi?ke flote ZDA .

Od 2. septembra 1945 so marinci ZDA sodelovali pri zasedbi dolo?enih delov Kitajske in nudili pomo? generalu ?jang Kaj?eku pri predaji in razoro?itvi japonskih voja?kih enot. Oktobra 1945 so USS Alaska in marinci z dovoljenjem Kuomintanga zasedli mesto. 6. marinska divizija , pod poveljstvom generala Lemuela C. Shepharda, je naloge izvajala v ?etrti Tsingtao-Chefoo. 6. marinska divizija je bila ukinjena 31. marca 1946 in so jo postopoma zmanj?evali do velikosti oja?ane brigade, dokler ni bila maja 1947 preimenovana v Fleet Marine Force West Pacific (FMFWesPac). Nekateri marinci so ostali v mestu do leta 1949 in zagotavljali varnost mornarici v severozahodnem delu mesta. 2. junija 1949 so v mesto prispele voja?ke enote kitajske ljudske armade, ki je v imenu Ljudske republike Kitajske prevzela upravo mesta.

Ta razdelek potrebuje raz?iritev . Pomagajte Wikipediji in ga raz?irite . (mesec ni naveden )

?port [ uredi | uredi kodo ]

Leta 2008 je mesto uspe?no gostilo jadralne regate v okviru 29. olimpijskih iger in 13. paraolimpijskih iger , v novem Olimpijskem jadralnem centru in mednarodni marini. Leta 2009 je mesto gostilo jadralce, udele?ence regate Volvo Ocean Race (VOR 2008-2009), jadrnic razreda Super Maxi .

Znane osebnosti [ uredi | uredi kodo ]

Rojeni v ?ingdau [ uredi | uredi kodo ]

• Li Cun?in , baletni plesalec
• To?iro Mifune , japonski filmski igralec

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

Viri [ uredi | uredi kodo ]

• ?eplak Mencin, Ralf. V de?eli nebesnega zmaja: 350 let stikov s Kitajsko , Darima, Ljubljana, 2012, ISBN 978-961-257-042-2 ( COBISS )
• Piekalkiewicz Janusz (1996). Prva svetovna vojna . DZS, d.d., Ljubljana. COBISS   58847488 . ISBN   86-341-1484-8 .

Glej tudi: [ uredi | uredi kodo ]

Wikimedijina zbirka ponuja ve? predstavnostnega gradiva o temi: Qingdao

• SMS Kaiserin Elisabeth
• Druga kitajsko-japonska vojna
• pivovarna Tsingtao

Ta ?lanek o naselju je ?krbina . Pomagajte Wikipediji in ga raz?irite .

• p
• p
• u