?lanek ne navaja nobenega vira . Prosimo, pomagajte ga izbolj?ati z dodatnimi zanesljivimi viri . Vsa sporna vsebina, ki ni preverljiva , se sme kadar koli odstraniti. (mesec ni naveden)

?in D?ju?ao
Rojstvo	秦九韶 [1] 1208 [2] Anjue [d] , dinastija Song [d]
Smrt	1261 [3] Mei?u [d] , dinastija Song [d] [4]
Dr?avljanstvo	ju?na dinastija Song [d] [5]
Poklic	matematik , meteorolog

?in D?ju?ao ( kitajsko 秦九韶, pinjin Qin Ji?shao ; Wade-Giles : Ch'in Chiu-shao)), kitajski matematik , * 1202 , Dzijang , provinca Se?uan , Kitajska † 1261 , Meid?ou, provinca Guangdong .

?ivljenje in delo [ uredi | uredi kodo ]

Poleg Li Jeja (pinjin: Li Zhi ) (1192-1279), Jang Huija (pinjin: Yang Hui ) (1238-1298) in D?u ?id?ija (pinjin: Zhu Shijie ) (1270-1330) je bil eden od najvidnej?ih kitajskih matematikov iz obdobja Dinastije Song , ki je v zgodovini kitajske matematike najpomembnej?e.

V mladosti je ?tudiral astronomijo in tedaj se je podrobneje seznanil z matematiko . Kot mladeni? je bil tudi v vojski , kjer se je zelo izkazal in dosegel vi?je ?ine . Za nagrado je postal guverner pokrajine Lu v provinci ?andong . Sicer pa je bilo njegovo ?ivljenje zelo burno. Poleg matematike se je ukvarjal tudi s politiko .

Njegovo najpomembnej?e matemati?no delo je Matemati?ni u?benik v devetih poglavjih , (1247, 1842). Zgledoval se je po znamenitem kitajskem matemati?nem zborniku Aritmetika v devetih knjigah . V njem je zbral devetkrat po devet problemov iz vsakdanjega ?ivljenja, povezanih z matematiko. Dodal jim je tudi re?itve, v katerih je praviloma do podrobnosti opisal svoj na?in re?evanja. Med njimi najdemo veliko novih in povsem izvirnih. Pribli?no tretjina problemov obravnava tiste, ki zahtevajo re?evanje ena?be vi?je stopnje. V knjigi je opisal metodo za deljenje polinomov . Ta algoritem za re?evanje polinomov 4. stopnje, ki je bil podoben dana?njemu Ruffini-Hornerjevemu algoritmu (1819) je poznal pred njim ?e D?ia ?jan (pinjin: Jia Xian ) v 11. stoletju. V matemati?ni literaturi pa je sicer najbolj znana njegova metoda za re?evanje sistema kongruen?nih ena?b . Znana je naloga iz 5. poglavja, o merjenju obsega okroglega mestnega obzidja: ≫Okroglo mestno obzidje ima ?etvero vrat. Zunaj mesta, 3 milje dale?, raste visoko drevo. ?e zapustimo mesto pri ju?nih vratih in se odpravimo naravnost proti vzhodu, moramo 9 milj dale?, da izza obzidja zagledamo to drevo. Kolik je obseg in premer trdnjave?≪ ?in je z x ² ozna?il iskano neznanko in jo poiskal z re?itvijo ena?be 10. stopnje:

${\displaystyle x^{10}+15x^{8}+72x^{6}-864x^{4}-11664x^{2}-34992=0\!\,.}$

Dobil je re?itev x = 3. Premer obzidja meri 9 milj. Re?evanje ena?b tako visokih stopenj je ?e danes brez ra?unalnika v splo?nem precej zahtevna naloga, tako da je njegova spretnost pri tem lep dose?ek. V resnici pa ta problem ne zahteva ve? kakor re?itve ena?be 3. stopnje in ni zadovoljivo jasno kak?en je bil ?inov postopek. Podobno danes imenujemo ?inovo metodo za re?evanje sistemov linearnih ena?b po Gabrielu Cramerju .

?in je leta 1247 prvi zapisal razli?ico izreka o ostankih .

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

Glej tudi [ uredi | uredi kodo ]

• seznam kitajskih matematikov

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

• Stran o ?in D?ju?au Univerze St Andrews Arhivirano 2004-10-10 na Wayback Machine . (angle?ko)

Ta ?lanek o matematiku je ?krbina . Pomagajte Wikipediji in ga raz?irite .

• p
• p
• u