Seznam ?panskih kraljev

To je seznam ?panskih kraljev , ki so vladali zdru?eni ?paniji. Pred njimi so na tem obmo?ju vladali:

Vizigotski kralji
Kordobski kalifi
Kralji Aragonije in grofje Barcelone
Kralji Kastilje in Leona in kralji Asturije
Kralji Navare

Te linije so se zdru?ile ob poroki Ferdinanda II. Aragonskega in Izabele I. Kastiljske ?eprav sta njuni kraljestvi ostali lo?eni, sta jima vladala kot eni enoti. Ferdinand je zavzel tudi ju?ni del Navarre in ga priklju?il ?paniji. Izabela je svoje kraljestvo zapustila h?eri [Ivana Kastiljska|Ivani Kastiljski]] ( nora ). Med njeno norostjo je Ferdinand opravljal funkcijo regenta, dokler ga ni zamenjal Ivanin mo? Filip I. Kastiljski (sin Maksimilijana I. Habsbur?kega in Marije Burgundske). Po Filipovi smrti je Ferdinand spet prevzel regentstvo. Ivanin sin Karel I. je nasledil Ivano na Kastiljskem prestolu in Ferdinanda na Aragonskem, tako sta se kraljestvi zdru?ili.

?panski kralji in kraljice: [ uredi | uredi kodo ]

Habsbur?ani [ uredi | uredi kodo ]

Habsbur?ani (ali Avstrijci) so potomci Karla I., ki je bil tudi sveti rimski cesar Karel V. Za sabo je zapustil kraljestvo, ki je nekaj ?asa obsegalo tudi Nizozemsko , vendar pa naziv svetega rimskega cesarja ni pre?el na ?panske monarhe.

Karel I. ?panski , tudi Karel V., sveti rimski cesar: 23. januar 1516 ? 16. januar 1556
Filip II. : 16. januar 1556 ? 13. september 1598 , leta 1580 je bila pridru?ena Portugalska
Filip III. : 13. september 1598 ? 31. marec 1621
Filip IV. : 31. marec 1621 ? 17. september 1665 , leta 1640 je Portugalska spet postala neodvisna
Karel II. : 17. september 1665 ? 1. november 1700 ^[1]

Burboni [ uredi | uredi kodo ]

?panska veja Burbonov je izvirala iz francoske kraljeve dru?ine.

Filip V. : 16. november 1700 ? 14. januar 1724
Ludvik I. : 14. januar ? 31. avgust 1724 ^[2]
Ferdinand V. (vrnjen): 6. september 1724 ? 9. julij 1746
Ferdinand VI. : 9. julij 1746 ? 10. avgust 1759
Karel III. : 10. avgust 1759 ? 14. december 1788
Karel IV. : 14. december 1788 ? 19. marec 1808
Ferdinand VII. : 19. marec ? 6. maj 1808 ^[3]
Karel IV. (vrnjen): 6. maj 1808 ^[4]

vladal Francisco Franco 1939?1975 ^[8]

Burboni (tretja restavracija) [ uredi | uredi kodo ]

Juan Carlos I. : 22. november 1975?19. junij 2014
Filip VI. : 19. junij 2014?danes

Opombe [ uredi | uredi kodo ]

↑ Po smrti Karla II. je bilo kratko medvladje, ko so ?akali odlo?itev, ?e se bo Filip V., An?ujski grof, odlo?il prevzeti prestol.
↑ Po smrti kralja Ludvika je bilo kratko medvladje, dokler njegov o?e ni prevzel prestola.
↑ V velikem delu ?panije Ferdinandovega odstopa niso sprejeli, saj je odstopil pod pritiskom. Vrhovna hunta, ustanovljena 25. septembra 1808 , ki je bila priznana za legitimno vlado s strani Velike Britaniej, Portugalske in drugih, je Ferdinanda ?e naprej priznavala za kralja.
↑ Po odstopu Karla IV. je bilo en mesec medvladje, kot guverner je vladal Joachim Murat .
↑ To je bil Jo?ef, Napoleonov brat. Kot kralj ni bil sprejet povsod in po burbonski restavraciji so ve?ino njegovih zakonov razglasili za neveljavne.
↑ Po Izabelinem odstopu je bilo skoraj dvoletno brezvladje, med katerim je vlada iskala novega monarha v tujini.
↑ Po smrti Alfonza XII. se je za?elo regentstvo. Do odlo?itve o novem kralju je bilo treba po?akati do rojstva Alfonzovega posthumnega sina, Alfonza XIII. ?e bi bil otrok deklica, bi kraljica postala Alfonzova najstarej?a h?i, Maria Mercedes , znana tudi kot Infanta Dona, princesa Asturijska. Regentka je bila otrokova mati, Maria Cristina.
↑ Leta 1947 je Franco razglasil obnovitev monarhije, vendar ni dovolil prestolonasledniku, Juanu Burbonskemu , zasesti prestola.

[1] Po smrti Karla II. je bilo kratko medvladje, ko so ?akali odlo?itev, ?e se bo Filip V., An?ujski grof, odlo?il prevzeti prestol.

[2] Po smrti kralja Ludvika je bilo kratko medvladje, dokler njegov o?e ni prevzel prestola.

[3] V velikem delu ?panije Ferdinandovega odstopa niso sprejeli, saj je odstopil pod pritiskom. Vrhovna hunta, ustanovljena 25. septembra 1808 , ki je bila priznana za legitimno vlado s strani Velike Britaniej, Portugalske in drugih, je Ferdinanda ?e naprej priznavala za kralja.

[4] Po odstopu Karla IV. je bilo en mesec medvladje, kot guverner je vladal Joachim Murat .

[5] To je bil Jo?ef, Napoleonov brat. Kot kralj ni bil sprejet povsod in po burbonski restavraciji so ve?ino njegovih zakonov razglasili za neveljavne.

[6] Po Izabelinem odstopu je bilo skoraj dvoletno brezvladje, med katerim je vlada iskala novega monarha v tujini.

[7] Po smrti Alfonza XII. se je za?elo regentstvo. Do odlo?itve o novem kralju je bilo treba po?akati do rojstva Alfonzovega posthumnega sina, Alfonza XIII. ?e bi bil otrok deklica, bi kraljica postala Alfonzova najstarej?a h?i, Maria Mercedes , znana tudi kot Infanta Dona, princesa Asturijska. Regentka je bila otrokova mati, Maria Cristina.

[8] Leta 1947 je Franco razglasil obnovitev monarhije, vendar ni dovolil prestolonasledniku, Juanu Burbonskemu , zasesti prestola.

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]

[6]

[7]

[8]

?panski kralji in kraljice: [ uredi | uredi kodo ]

Habsbur?ani [ uredi | uredi kodo ]

Burboni [ uredi | uredi kodo ]

Bonaparte [ uredi | uredi kodo ]

Burboni (prva restavracija) [ uredi | uredi kodo ]

Savojci [ uredi | uredi kodo ]

Burboni (druga restavracija) [ uredi | uredi kodo ]

Burboni (tretja restavracija) [ uredi | uredi kodo ]

Opombe [ uredi | uredi kodo ]