Denis Diderot
|
---|
|
Rojstvo
| 5. oktober
1713
(
{{padleft:1713|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:5|2|0}}
)
[1]
[2]
[…]
Langres
[4]
[5]
[6]
|
---|
Smrt
| 31. julij
1784
(
{{padleft:1784|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:31|2|0}}
)
[7]
[2]
[…]
(70 let)
Pariz
[4]
|
---|
Dr?avljanstvo
|
Kraljestvo Francija
|
---|
Poklic
| filozof
,
romanopisec
,
esejist
,
enciklopedist
,
likovni kritik
,
dramatik
,
literarni kritik
,
korespondent
,
prevajalec
,
zgodovinar
,
politolog
,
leksikograf
,
pisatelj
,
umetnostni teoretik
,
literarni teoretik
|
---|
|
Obdobje
| Filozofija 18. stoletja
|
---|
Regija
| Zahodna filozofija
|
---|
?ola/tradicija
| francosko
razsvetljenstvo
,
materializem
,
ateizem
,
evolucionizem
,
naravno pravo
|
---|
Glavna zanimanja
| znanost
,
literarna teorija
,
umetnostna kritika
,
filozofija prava
|
---|
Pomembne ideje
| leksikalni pregled vsega ?lovekovega znanja, umetnosti in rokodelstva
|
---|
|
enciklopedi?no in salonsko dejavnost
me??anske
dru?be;
evolucionisti?ne
ideje razsvetljenstva; vpliv na kritike razsvetljenstva
|
|
Podpis
| |
---|
|
denis-diderot.com
|
Denis Diderot
,
francoski
pisatelj
in
filozof
, *
5. oktober
1713
,
Langres
,
?ampanja-Ardeni
,
Francija
, †
31. julij
1784
,
Pariz
.
Diderot je bil glavni urednik
Enciklopedije
(
L'Encyclopedie
) in eden vodilnih predstavnikov francoskega
razsvetljenstva
.
Rodil se je v
Langresu
kjer se je pri
jezuitih
tudi izobra?eval. Njegova star?a sta bila Didier Diderot (1685?1759), ki je bil izdelovalec jedilnega pribora, in njegova ?ena Angelique Vigneron (1677?1748). Samo trije izmed petih njunih otrok so do?akali odrasla leta, Denis Diderot, njegov najmlaj?i brat Pierre-Didier Diderot (1722?1787) in njegova sestra Angelique Diderot (1720?1749).
Leta 1732 je postal magister filozofije, nato se je odlo?il, da se bo vpisal na pravno ?olo v Parizu. Ta ?tudij je bil kratkotrajen, saj se je ?e leta 1734 odlo?il, da bo postal pisatelj. Zaradi te odlo?itve se mu je o?e odrekel in od takrat naprej je ?ivel
boemsko
?ivljenje.
Leta 1742 se je spoprijateljil s
Rousseaujem
. Leta 1743 pa se je ?e bolj odtujili od o?eta s poroko
Antoinette Champion
(1710-1796), saj je bila katoli?anka. Zveza je bila neprimerna zaradi nizkega socialnega polo?aja Antoinette, saj je bila slabe izobrazbe in nizkega statusa. Bila je pribli?no tri leta starej?a od Diderota. V zakonu se jima je oktobra 1743 rodila deklica. Ime ji je bilo Angelique, po Diderotovi mrtvi mami in sestri.
?eprav je bilo njegovo delo zelo raznoliko, mu ni prineslo bogastva. Ko je pri?el ?as, da podari svoji h?erki doto, ni videl drugega, kot da proda svojo knji?nico. Ko je za to sli?ala ruska carica
Katarina Velika
, je naro?ila svojemu veleposlaniku v Parizu naj kupi to knji?nico. Od Diderota pa je kasneje zahtevala naj ohrani knjige v Parizu, dokler jih ne bo potrebovala, ter ga zaposlila kot dvornega knji?ni?arja z letno pla?o. Med oktobrom 1773 in marcem 1774, je bolni Diderot pre?ivel nekaj mesecev na dvoru cesarice v
Sankt Petersburgu
. Umrl je v Parizu leta 1784 zaradi
plju?ne embolije
.
Njegova najzgodnej?a dela so obsegala prevod prevod
Zgodovine Gr?ije
(1743) angle?kega zgodovinarja
Templa Stanyana
; s sodelavcema
Francois-Vincent Toussaint
in
Marc-Antoine Eidous
je pripravil tudi prevod
Medicinskega slovarja
angle?kega zdravnika
Roberta Jamesa
(1746-1748).
Leta 1746 je napisal svojo prvo avtorsko delo,
Filozofske misli
(Pensees philosophiques). V ?asu, ko je Diderot napisal to knjigo, je bil
deist
, zato je v tej knjigi zna?ilna apologija deizma, in nekateri argumenti proti
ateizmu
. Knjiga vsebuje tudi kritiko kr??anstva. Leto kasneje je napisal delo
Dvomljiv?ev sprehod
(Promenade du sceptique), v katerem deist, ateist in panteist polemizirajo o naravi bo?anskosti. Deist se opira na
teleolo?ki argument
o stvarjenju, ateist je prepri?an, da je vesolje bolje pojasniti s fiziko, s kemijo, snovmi in gibanjem, panteist pa meni, da je je vse, kar obstaja, del bo?anstva. To delo je ostalo neobjavljeno do leta 1830.
Za?etki urednikovanja
Enciklopedije
(Encyclopedie) so bili precej obrobni, najprej je ?lo zgolj za prevod
Chambersovega
dela
Cyclopaedia
, ki je iz?la leta 1728. Projekt je kmalu prerasel svoje prvotne skromne okvirje in Diderot je prevzel urednikovanje, kar je bilo za nadaljnje njegovo glavno opravilo in vir dohodkov. Pri ustvarjanju
Enciklopedije znanosti, umetnosti in rokodelstva
, ki je iz?la v petintridesetih zvezkih, je sodelovalo ve? kot petdeset avtorjev, med drugimi ?e
Voltaire
,
d'Alembert
,
Condillac
,
d'Holbach
,
Montesquieu
in
Rousseau
.
Presene?a, da je bil na Diderotovo "brezbo?no" Enciklopedijo naro?en sicer globokoverni in pobo?ni, pa tudi ?iroko razgledani in vsestransko izobra?eni
benediktinski
profesor in duhovnik
Barnaba Gregorio Chiaramonti
, pozneje
?kof
,
kardinal
in
pape? Pij VII.
(1800-1823)
[8]
V mladosti je bil Diderot prvotno privr?enec
Voltaira
in njegovega deizma, ampak postopoma se je odmaknila od te linije misli do
materializma
in ateizma. Deizem je versko-racionalisti?ni nazor, ki sprejema vero v boga le kot v neosebno stvariteljsko po?elo.
Deizem
na prvo mesto postavlja boga razuma pred boga vere, zato zavra?a razodetje in personalisti?no ?a??enje, ki izhaja iz razodetja in ga ni mogo?e pojasniti racionalno.
Materializem
ozna?uje filozofski pogled na svet, po katerem ima materija glavni pomen, zavest in mi?ljenje pa sta drugotnega pomena. Nasprotje materializmu je
idealizem
.
Ateizem
ozna?uje brezbo?tvo, filozofsko prepri?anje, da bog ne obstaja ali da njegovega obstoja ni mogo?e dokazati in je zato vera vanj nesmiselna, ali svetovni nazor oziroma dr?a, ki ne verjame v obstoj vi?jih bitij.
Nem?ki filozof 19. stoletja
Karl Rosenkranz
ga je opisal tako: "Bil je filozof, pri katerem so bila vsa protislovja v ?asu v boju s seboj".
V svoji knjigi iz leta 1754
Sistemi narave
(Systeme de la Nature) je Diderot razlo?il o svojih pogledih glede narave, razvoja, materializem, matematike in eksperimentalne znanosti. O naravi je zapisal, da sta telo in du?a eno, narava skrbi le za vrste ne pa za posameznika, temu pa omogo?a razmno?evanje in nato smrt. Narava je nevtralna in slepa; ona ne razlikuje med svetniki in gre?niki, in uni?uje tako bedake kot tudi filozofe. Kriti?en je tudi do matematike, ki ne prina?a nobenega novega znanja in je neuporabna. Gre predvsem za neuporabne eksperimente in matemati?ne predpostavke, ki so v nasprotju z zakoni narave.
Poleg urednikovanja, po katerem je bil najbolj znan za ?asa svojega ?ivljenja, je bil vsestranski pisec. Njegova dela so
Filozofske misli
(
Pensees philosophiques
, 1746),
Pismo o slepcih
(1749),
Eseji o Senekovem ?ivljenju
(1778), kritiko samostanskega ?ivljenja v noveli
Redovnica
(
La religieuse
, 1780), dru?beno satiro
Rameaujev ne?ak
(
Le neveu de Rameau
, iz?lo posmrtno 1821) in filozofski dialog
D'Alembertove sanje
(
Le r?ve d'Alembert
, 1830), v katerem je zastavil svojo materialisti?no in ateisti?no misel.
- ↑
data.bnf.fr
: platforma za odprte podatke
? 2011.
- ↑
2,0
2,1
RKDartists
- ↑
3,0
3,1
SNAC
? 2010.
- ↑
4,0
4,1
Дидро Дени //
Большая советская энциклопедия
: [в 30 т.]
? 3-е изд. ?
Moskva
:
Советская энциклопедия
, 1969.
- ↑
Веселовский А.
Дидро, Дени
//
Энциклопедический словарь
?
Sankt Peterburg.
:
Брокгауз ? Ефрон
, 1893. ? Т. Xа. ? С. 581-588.
- ↑
J. Mo.
Diderot, Denis
//
Encyclopædia Britannica
:
a dictionary of arts, sciences, literature and general information
? 11 ?
New York
,
Cambridge, England
:
University Press
, 1911. ? Vol. 8. ? P. 204-206.
- ↑
Record #118525263
// Gemeinsame Normdatei
? 2012?2016.
- ↑
≫Pope Pius VII≪
. Dafato Team. 23. junij 2022
. Pridobljeno 8. novembra 2022
.
|
---|
Splo?no
| |
---|
Narodne knji?nice
| |
---|
In?tituti za umetnostno raziskovanje
| |
---|
Biografski slovarji
| |
---|
Znanstvene podatkovne baze
| |
---|
Drugo
| |
---|